TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Z izvedenimi preiskovalnimi dejanji na podlagi odredbe Okrožnega sodišča na Ptuju št. I Kpd 39959/2015 z dne 25. 11. 2015 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju št. I Kpd 39959/2015 z dne 1. 12. 2015 in odredbe Okrožnega sodišča na Ptuju št. I Kpd 39959/2015 z dne 25. 11. 2015 so bile kršene pravice iz 35. člena, prvega odstavka 36. člena in prvega odstavka 37. člena Ustave ter pravici iz prvega odstavka 23. člena in iz 25. člena Ustave.     Prepovedujejo se nadaljnji posegi v odvetniško zasebnost na podlagi odredb iz prejšnje točke. Preiskovalna dejanja se ne smejo izvajati brez navzočnosti predstavnika Odvetniške zbornice Slovenije ter brez spoštovanja jamstev, ki za hišno preiskavo odvetniške pisarne, preiskavo elektronskih naprav ter zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika izhajajo iz 3. in 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-115/14, Up-218/14 z dne 21. 1. 2016 (Uradni list RS, št. 8/16).   Predmeti, podatki, listine in dokumentacija v vseh oblikah, ki so bili zaseženi v preiskovalnih dejanjih pri pritožnikih, opravljenih na podlagi odredb iz 1. točke tega izreka, morajo biti nemudoma dani na vpogled pritožnikom, pri katerih so se preiskovalna dejanja izvedla, njihovim morebitnim odvetnikom oziroma zastopnikom in predstavniku Odvetniške zbornice Slovenije. Pritožniki in predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije imajo pravico ugovarjati njihovemu zasegu na način in po postopku, določenem v 3. točki izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-115/14, Up-218/14.   Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14) in Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09 in 97/14) se zavrže.  

Preiskovalna dejanja pri pritožnikih so bila opravljena na podlagi protiustavne zakonske ureditve. Policija je samostojno, ne da bi bilo proti njeni odločitvi zagotovljeno sodno varstvo, odločila o tem, katere listine in elektronske naprave bodo zasežene. Kolikor so pritožniki podajali očitke tako glede sodnih odločb samih kot glede obsega, zasega in pregledovanja podatkov, ti ugovori niso zaustavili dela preiskovalcev in niso nemudoma s suspenzivnim učinkom prenesli odločanja o obsegu izvedbe preiskovalnega dejanja na neodvisen organ oziroma sodnika. Pritožnikom, ki niso bili osumljenci kaznivih dejanj, niso bila na voljo pravna sredstva zoper odločbe, ki so bile podlaga preiskovalnim dejanjem, in njihovo izvršitev. Pritožnikom so bile zato kršene človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena, 25. člena, 35. člena, prvega odstavka 36. člena in prvega odstavka 37. člena Ustave.     Ker so bile izpodbijane sodne odredbe v pomembnem delu izvršene, glede na naravo stvari njihovih učinkov ni mogoče izničiti tako, da bi se odredbe razveljavile in bi se zadeva vrnila preiskovalnemu sodniku v novo odločanje. V takem primeru se Ustavno sodišče omeji na ugotovitev njihovih kršitev, če to lahko privede do izboljšanja pravnega položaja pritožnikov. Ker sporne sodne odredbe delno še povzročajo pravne učinke, je Ustavno sodišče prepovedalo nadaljevanje poseganja v odvetniško zasebnost, ne da bi se pri tem upoštevala jamstva, ki jih zagotavlja Ustava in ki jih je Ustavno sodišče z odločitvijo o oceni ustavnosti zakonske ureditve razložilo v tej odločbi.   Če je Ustavno sodišče že ugotovilo protiustavnost predpisa iz uveljavljanega razloga, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za njegovo ponovno oceno.