TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba tožene stranke se kot neutemeljena zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka sama trpi stroške pritožbe.

3. Pritožba tožeče stranke se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o "stroških postopka".

Iz revizijskega poročila z dne 12. 10. 1995 izhaja, da naj bi pri navedenem oškodovanju šlo za oškodovanje družbenega premoženja po 10. točki 48.a člena ZLPP, torej za primer "zmanjšanja družbenega kapitala z lastninskim preoblikovanjem". Vendar pa v zvezi s pogodbo (z dne 1. 10. 1991) o delnem prenosu funkcij vodenja podjetja (na holding) v revizijskem poročilu manjka ugotovitev, da je bilo plačilo spornih računov izvršeno v okviru lastninskega preoblikovanja oz. vsaj v okviru posameznih dejanj, ki bi jih bilo mogoče opredeliti pod pojem lastninskega preoblikovanja (primerjajte 18. člen ZLPP), in da je zaradi njih prišlo do oškodovanja družbene lastnine.

Le če iz revizijskega poročila izhaja, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine na kakšnega od načinov, navedenih v 48.a členu ZLPP (npr. na način iz 10. točke 48.a člena ZLPP), je revizijski organ pooblaščen, da sam postopa po prvem in drugem odstavku 48.b člena ZLPP in da, če je potrebno, izda tudi odločbo, s katero naloži podjetju izvršitev ukrepov, ki jih določa 48.c člen ZLPP (npr. ukrep, ki ga določa 10. točka 48.c člena ZLPP). Sicer pa (če do oškodovanja ni prišlo na kakšnega od načinov iz 48.a člena ZLPP, ampak je do njega prišlo na način iz drugega odstavka 48. člena ZLPP) revizijski organ ne more ukrepati na zgoraj opisani način, ampak mora ravnati tako, kot to določa prvi odstavek 50. člena ZLPP. Nadaljnje ukrepanje za odpravo oškodovanja družbenega premoženja (do katerega je prišlo na način iz drugega odstavka 48. člena ZLPP) je namreč samo v pristojnosti družbenega pravobranilca Republike Slovenije (drugi odstavek 50. člena ZLPP).

Ravnanja tožeče stranke ni mogoče opredeliti pod dejanski stan iz 2. točke 48.a člena ZLPP (ko se domneva, da je družbena lastnina oškodovana, "če je podjetje prodalo sredstva tako, da je za nakup odobrilo posojilo po nižji obrestni meri od R + 8 %"), saj iz ugotovitev revizijskega poročila in iz v spisu se nahajajočih kupoprodajnih pogodb ni mogoče razbrati, da bi tožeča stranka za nakup premoženja podjetja kupcem odobrila posojilo, pač pa je mogoče iz ugotovitev revizijskega poročila razbrati, da so kupci svoje obveznosti iz naslova kupnine pobotali s terjatvami, ki so jih imeli do podjetja "za dane (ne pa za dobljene) kratkoročne kredite".