TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 Uvodno

Sodišče Evropske Unije (v nadaljevanju: SEU) je 2. septembra objavilo prelomno odločitev v zadevi Republika Moldavija proti Komstroy LLC (zadeva C-741/19), ^[1] v kateri je ugotovilo, da terjatev, ki izhaja iz pogodbe o dobavi električne energije, ne pomeni "naložbe" v smislu Pogodbe o energetski listini (v nadaljevanju: PEL). ^[2] Čeprav v zadevi sploh ni šlo za spor med investitorjem iz države članice EU in drugo državo članico (t.i. intra-EU spor), je SEU kljub temu izkoristilo priložnost in pojasnilo (obiter dictum), da se klavzula o reševanju sporov med investitorji in državami/mednarodnimi organizacijami (t.i. mehanizem ISDS ^[3]) iz PEL ne uporablja za intra-EU spore.

S tem je SEU zadalo nov udarec mednarodni investicijski arbitraži kot načinu reševanja sporov znotraj EU in nadaljevalo proces, ki se je začel marca 2018 z odločitvijo SEU v zadevi Achmea. ^[4]

2 Kratko ozadje

2.1 Slovaška republika proti Achmea BV

Začetek konca mednarodne investicijske arbitraže v EU sega v leto 2018, ko je SEU v zadevi Achmea odločilo, da določbe bilateralnih investicijskih sporazumov (t.i. BIS), sklenjenih med državami članicami EU (t.i. intra-EU BIS), ki investitorjem iz države članice EU, pogodbenice BIS, v sporu glede naložb v drugi državi članici EU (tudi pogodbenici BIS) omogočajo, da proti slednji začne postopek pred arbitražnim sodiščem, katerega pristojnost se je ta država članica zavezala sprejeti, niso skladne s pravnim redom EU.

Neskladnost BIS med državami članicami EU s pravom EU po mnenju SEU izhaja iz odsotnosti mehanizmov za zagotavljanje avtonomije EU in njenega pravnega reda v BIS-ih. Ker bi arbitražni tribunali v svojih odločitvah v intra-EU sporih lahko razlagali pravo EU, SEU meni, da bi moral obstajati nadzor nacionalnih sodišč, s katerim bi se zagotovilo, da se lahko vprašanja v zvezi s pravom EU, ki so lahko obravnavana pred tem sodiščem, v okviru postopka za predhodno odločanje po potrebi predložijo SEU, s čimer se zagotavlja polna učinkovitost prava EU.

Odločitev v zadevi Achmea je pod vprašaj postavila številne aktivne arbitražne postopke, tako postopke pod okriljem Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID) na podlagi ICSID konvencije, ^[5] kot tudi postopke na podlagi PEL. Arbitražni tribunali so se soočili s t.i. Achmea ugovori, s katerimi so države članice zatrjevale, da odločitev v zadevi Achmea ni omejena le na BIS, ampak se razteza na vse intra-EU investicijske arbitražne postopke, vključno s tistimi, ki temeljijo na multilateralnih investicijskih sporazumih (kot je PEL), arbitražni postopki pa so zato v nasprotju s pravom EU. ^[6]

2.2 Odgovori arbitražnih tribunalov

Iz javno dostopnih arbitražnih sodb izhaja, da so arbitražni tribunali, katerih pristojnost izhaja iz PEL, usklajeno zavrnili Achmea ugovore držav članic in Evropske komisije in zavzeli stališče, da se zaključki SEU ne raztezajo na intra-EU investicijske arbitraže na podlagi PEL. Arbitražni tribunali so izpostavili zlasti naslednje argumente:

• PEL v 16. členu zagotavlja določbam PEL prevlado nad določbami drugih mednarodnih sporazumov uporabljivih med strankama spora, če so določbe PEL za investitorja ugodnejše. Po mnenju tribunala je 26. člen PEL za investitorja ugodnejši kot Pogodbe EU, saj mu PEL omogoča, da toži državo neposredno pred mednarodnim investicijskim arbitražnim tribunalom, medtem ko bi moral sicer tožiti državo pred njenimi domačimi sodišči. Arbitri so poudarili, da 344. člen PDEU ne ovira mehanizmov, ki izvirajo iz PEL. ^[7]
• Besedilo 26. člena PEL, ki ureja reševanje sporov med investitorjem in državo pogodbenico, ne prekludira sporov med državami članicami in investitorji drugih držav članic, čeprav bi bilo to lahko doseženo dokaj enostavno, saj na primer 28. člen PEL vključuje številne podobne izjeme. ^[8]
• Kot pogodbenica PEL je EU sprejela možnost arbitražnih postopkov, ki so lahko sproženi tudi proti EU, brez razlikovanja med investitorji iz držav članic EU in investitorji iz drugih držav. ^[9]
• SEU ima sicer res izključno pristojnost za spore med svojimi državami članicami, nima pa izključne pristojnosti za spore med zasebniki ali med zasebniki in državami članicami EU. Ničesar v pravnem redu EU ni mogoče razlagati kot prepoved reševanja sporov med investitorji in državo po določbah ECT ali ICSID konvencije.^[10]

2.3 Odziv držav članic

Arbitražni tribunali so skladno zavrnili ekspanzivno razlago, da bi se zaključki iz zadeve Achmea uporabljali za presojo vseh intra-EU investicijskih arbitražnih postopkov, kljub temu pa so države članice nadaljevale s prizadevanji za odstop od intra-EU BIS in reformo mehanizma ISDS v intra-EU sporih.

Januarja 2019 je večina držav članic izdala skupno deklaracijo o pravnih posledicah odločitve SEU v zadevi Achmea,^[11] v kateri so, med drugim, poudarile primarnost prava EU, zavzele stališče, da je tudi arbitražna klavzula v PEL neskladna s pravom EU, ter se zavzele za odstop od vseh še veljavnih intra-EU BIS. Slovenija, Finska, Luksemburg, Malta in Švedska so dan kasneje, 16. januarja 2019, izdale svojo deklaracijo, ki se večinoma prekriva z omenjenimi stališči, izpostavile pa so, da se je neprimerno opredeljevati do vprašanja skladnosti arbitražne klavzule v PEL, saj ta ni bila predmet odločitve v zadevi Achmea in je predmet razlage v sporu pred SEU.

Maja 2020 je triindvajset držav članic EU nato podpisalo Mednarodno pogodbo o prenehanju veljavnosti bilateralnih investicijskih sporazumov med državami članicami EU (MPPBIS), ^[12] s katero je prenehalo veljati 130 različnih intra-EU BIS. ^[13] Prav tako določa prenehanje veljavnosti t.i. sunset klavzul. V MPPBIS so pogodbenice med drugim določile, da so arbitražne klavzule v intra-EU BIS v nasprotju s pravom EU in so neuporabljive od dne, ko je zadnja izmed pogodbenic BIS postala članica EU. ^[14]

3 Odločitev v zadevi Moldavija proti Komstroy

3.1 Dejansko stanje

Postopek izvira iz spora o prodaji električne energije med ukrajinskim podjetjem Energoalians (predhodnikom Komstroy-a) in moldavskim javnim podjetjem Moldtranselectro, zaradi česar je ukrajinska družba proti Moldaviji sprožila arbitražni postopek, s sedežem v Parizu. Arbitražno sodišče je odločilo, da je Moldavija kršila svoje obveznosti po PEL, Moldavija pa je vložila tožbo na razveljavitev arbitražne odločbe pred francoskimi sodišči. V postopku za razveljavitev ^[15] je Višje sodišče v Parizu (Cour d'appel de Paris) zastavilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage pojma "naložba" v PEL, konkretno "ali je pogodba o prodaji električne energije, ki ni povezana z nobenim vložkom vlagatelja v državi gostiteljici, lahko "naložba" v smislu PEL". V postopku je Evropska komisija in več držav članic pozvalo SEU, naj odloči tudi o vprašanju, ali se zaključki arbitražnega sodišča iz zadeve Achmea raztezajo na PEL.

3.2 Pristojnost SEU

V zadevi torej sploh ni šlo za intra-EU spor, zato je bilo vprašljivo ali je SEU sploh pristojno za odločanje. SEU je pojasnilo, da načeloma ni pristojno za razlago mednarodne pogodbe, kar zadeva uporabo mednarodne pogodbe v okviru spora, ki ne spada na področje uporabe prava EU. V konkretnem primeru pa vendarle ima pristojnost, saj je PEL mednarodna pogodba katere pogodbenica je tudi EU, kar pomeni, da so določbe PEL sestavni del pravnega reda EU, SEU pa je v skladu s 267. členom PDEU pristojno za razlago. Sodišče je poudarilo, da obstaja nedvoumen interes EU, da "zaradi izogibanja prihodnjim razhajajočim se razlagam" odgovori na zastavljeno predhodno vprašanje. Stranki spora sta se odločili za sedež arbitraže na ozemlju države članice (in s tem za francosko pravo kot lex fori), torej se uporablja pravo EU, SEU pa mora zagotoviti upoštevanje tega prava. ^[16]

3.3 Odločitev

Za odgovore na zastavljena predhodna vprašanja je SEU ocenilo, da mora najprej pojasniti, katere spore je mogoče predložiti arbitražnemu sodišču na podlagi 26. člena PEL. Sledilo je argumentaciji, ki jo je zavzelo v zadevi Achmea, in poudarilo, da 334. člen PDEU države članice obvezuje, da bodo spore glede razlage in uporabe Pogodb reševale le na načine, določene v Pogodbah. Arbitražni tribunali, ki odločajo o sporih v skladu s PEL ter pravili in načeli mednarodnega prava, morajo pri svojem odločanju razlagati in uporabljati pravo Unije, saj je PEL sama po sebi akt prava Unije. Ker pa takšno ad hoc arbitražno sodišče ni del sodišč države članice v smislu 267. člena PDEU, ne more vložiti predloga za sprejetje predhodne odločbe SEU.

Mednarodni sporazum, ki določa ustanovitev sodišča, pristojnega za razlago njegovih določb in katerega odločbe zavezujejo institucije Unije, načeloma ni nezdružljiv s pravom EU, vendar izvajanja pristojnosti EU na mednarodnem področju ni mogoče razširiti tako, da se v mednarodni sporazum vključi določbo, v skladu s katero bi bilo mogoče spor med investitorjem iz ene države članice in drugo državo članico, ki se nanaša na razlago prava Unije, izvzeti iz sodnega sistema EU tako, da ni zagotovljena polna učinkovitost tega prava. Kljub multilateralni naravi PEL je namen 26. člena dejansko urejati dvostranske odnose med dvema pogodbenicama, podobno kot to velja za določbe BIS, ki se je obravnavala v zadevi Achmea.

Vsebinsko je SEU odločilo, da terjatev, ki izhaja iz pogodbe o dobavi električne energije, ne pomeni "naložbe" v smislu PEL. Posledično na drugo in tretje vprašanje ni bilo potrebno odgovoriti.

4 Sklepno

Odločitev Moldavija proti Komstroy predstavlja nov mejnik v mednarodni investicijski arbitraži v EU. Četudi je SEU odločitev o arbitražni klavzuli PEL sprejelo "zgolj" obiter dictum, to ne zmanjšuje njenega pomena. SEU je z odločitvijo žal zamudilo priložnost, da bi odpravilo pomanjkljivosti argumentacije zadeve Achmea in se je v najnovejši/novi odločitvi (znova) izognilo vprašanjem mednarodnega javnega prava in odločitev sprejelo zgolj v kontekstu prava Unije. ^[17] Prav tako je ponovilo neprepričljivo razlikovanje SEU med mednarodno investicijsko in trgovinsko arbitražo, ki nakazuje, da države članice niso pristopile k PEL na podlagi avtonomije volje, medtem ko reševanje sporov s trgovinsko arbitražo temelji na svobodni volji strank. Takšno stališče je zmotno in nasprotuje temeljnemu načelu mednarodnega javnega prava, da pristojnost arbitražnega tribunala izhaja iz soglasja strank spora. ^[18]

Pričakujemo lahko, da bodo države članice poizkušale izpodbiti čim več sprejetih arbitražnih odločitev in ustaviti postopke na podlagi PEL, ki so še v teku. Investitorji bodo imeli najverjetneje dodatne težave z izvršitvijo že sprejetih odločitev. Poleg tega so investitorji dobili še dodatno vzpodbudo, da se izognejo sedežu arbitraže v EU oziroma se odločijo za reševanje sporov pod okriljem ICSID konvencije.

[1] Zadeva C-741/19, Republika Moldavija proti Komstroy LLC (Energoalians), z dne 2. 9. 2021.

[2] Energy Charter Treaty, Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97.

[3] ISDS je kratica za »Investor-state dispute settlement«.

[4] Zadeva C-284/16, Slovaška Republika proti Achmea BV, z dne 6. 3. 2018.

[5] Konvencija o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav (1963), Ur. l. SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/67, Ur. l. RS št. 54/1992.

[6] Več v: Sancin V., Turšič D., Osojnik M., Prihodnost mednarodne investicijske arbitraže v Evropski uniji in njenih članicah, Podjetje in delo, št. 1, 2020, str. 118.

[7] Electrabel proti Madžarski, Charanne proti Španiji in Isolux proti Španiji.

[8] Masdar Solar & Wind Cooperatief U.A. v. Kingdom of Spain, ICSID Case No. ARB/14/1, Award, z dne 16. maja 2018., odst. 313-314.

[9] Vattenfall AB and others v. Federal Republic of Germany (II) (ICSID Case No. ARB/12/12), Decision on the Achmea Issue (2018), odst. 187-191.

[10] Masdar v. Spain, Award, odst. 340.

[11] Dostopno na: <https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/business_economy_euro/banking_and_finance/documents/190117-bilateral-investment-treaties_en.pdf.>

[12] Agreement for the Termination of Bilateral Investment Treaties Between the Member States of the European Union z dne 5. maja 2020.

[13] Več o MPPBIS: Turšič D., Mednarodna pogodba o prenehanju veljavnosti intra-EU bilateralnih investicijskih sporazumov ali 130 muh na en mah, Pravna praksa, št. 22, 2020, str. 14-16.

[14] 4. člen MPPBIS.

[15] V postopku pred Višjim sodiščem v Parizu je Moldavija uspela s tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe, vendar je družba Komstroy uspela s pritožbo pred Kasacijskim sodiščem (Cour de cassation), ki je zadevo vrnilo v odločanje Višjemu sodišču. V ponovljenem postopku je sodišče postavilo vprašanje za predhodno odločanje.

[16] 19. člen PEU.

[17] Z vidika mednarodnega prava pravo EU sicer ne prevlada avtomatično nad določbami druge mednarodne pogodbe, glej: Landesbank Baden-Württemberg and others v. Kingdom of Spain (ICSID Case No. ARB/15/45), Decision on the Intra-EU Jurisdictional Objection (25. 2. 2019), odst. 179.

[18] Dolzer Rudolph, Schreurer Christoph (2012). Principles of International Investment Law. Oxford: Oxford University Press, str. 238.