TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

V konkretnem primeru ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1. Tožnik v tožbi sicer zatrjuje, da mu je bilo v postopku odmere davka po 68.a členu ZDavP-2 poseženo v človekove pravice in svoboščine iz Ustave in EKČP, ker gre v zadevi za kazensko stvar. Sodišču pojasnjuje, zakaj in v katerem obsegu nima zagotovljenega ustreznega sodnega varstva. Pri tem pa pove, da je bila ob zaključku davčnega postopka izdana odmerna odločba, ne pa tudi še odločba o pritožbi. Odmerna odločba je upravni akt iz 2. člena ZUS-1, ne pa drug posamični akt oziroma dejanje v smislu 4. člena ZUS-1. V konkretnem primeru gre tako lahko le za upravni spor iz 2. člena ZUS-1. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitev človekovih pravic in neustavnost zakonske ureditve, so ugovori, ki se presojajo tudi pri odločanju o zakonitosti upravnega akta. Vendar ob vložitvi tožbe o pritožbi zoper odmerno odločbo še ni bilo odločeno. To pomeni, da odmerna odločba še ni dokončna in da zato tudi za tožbo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS-1 še ni pogojev.

Ker v konkretnem primeru upravni spor ni dopusten, tudi ni podlage za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1. Vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe je namreč predvideno samo ob dopustnosti tožbe v upravnem sporu.