TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba nasprotnega udeleženca se v delu, ki se nanaša na 2. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrže.

2. Pritožbi predlagatelja v delu, ki se nanaša na 1. točko izreka izpodbijanega sklepa in pritožbi nasprotnega udeleženca v delu, ki se nanaša na 1., 3. in 4. točko izreka izpodbijanega sklepa, se ugodi ter se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. V preostalem delu se pritožba predlagatelja zavrne in se izpodbijani sklep v 2. točk izreka potrdi.

4. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Institut posebne revizije predstavlja pravico manjšinjskega delničarja, z uresničitvijo katere mu je omogočena kontrola nad vodenjem posameznih poslov uprave v družbi. Vzrok za domnevo kot predpostavka za utemeljitev predloga se mora torej nanašati na nepoštenost ali kršitev zakona ali statuta delniške družbe, storjeno s strani uprave družbe. Sklicevanje na nezakonito ravnanje uprave odvisne družbe, ki naj bi bilo v tem, da ni izdelala poročila po 1. odstavku 478. člena ZGD v tem smislu ne zadostuje.

Utemeljevanje vzroka za domnevo o nezakonitosti na strani nasprotnega udeleženca v tem, da naj bi bila konsolidirana letna poročila nasprotnega udeleženca nepopolna zaradi odsotnosti poročila odvisne družbe iz 1. odstavka 478. člena ZGD pa pomeni zatrjevanje okoliščin, ki so lahko podlaga za izredno revizijo v smislu 2. točke 1. odstavka 74. člena Zakona o prevzemih oziroma 2. točke 1. odstavka 322. člena ZGD-1. Ker je zakon to vprašanje uredil s posebno manjšinsko pravico, uveljavljanje katere je vezano na druge predpostavke, teh okoliščin ni mogoče utemeljevati kot podlago za imenovanje posebnega revizorja po 67. členu Zakona o prevzemih oziroma 318. člena ZGD-1.