TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe in sklepa delno spremeni tako, da se III. in IV. točka izreka na novo glasita:

„III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati denarno povračilo v višini 2.200,00 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

IV. Kar zahteva tožeča stranka več ali drugače (višje denarno povračilo, prijava v socialna zavarovanja in matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ ter priznanje delovne dobe za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), se zavrne.“

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta ter se potrdita nespremenjeni izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 42,00 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila. Svoje stroške pritožbenega postopka krije tožena stranka sama.

Čeprav zmanjšanje števila naročil praviloma povzroči upad prihodkov, toženka ni utemeljevala odpovedi z zmanjšanjem prihodkov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka v sodnem postopku ni pojasnila, na kakšen način iz računov izhaja upad naročil (v katerem segmentu, v kakšnem obdobju, ipd.). Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala utemeljenega poslovnega razloga in da je bil dejanski razlog osebne narave, vezan na porušen odnos zakoncev in delitev skupnega premoženja.

Ob upoštevanju trajanja zaposlitve pri delodajalcu (eno leto in pet mesecev), nepriznanih pravic iz delovnega razmerja do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, dobrih zaposlitvenih možnosti ter dejstva, da je do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi privedel razlog osebne narave in ne razlog, ki je naveden v odpovedi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo v višini dveh plač.