TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da obramba v postopku pred sodiščem prve stopnje dokaznega predloga za poizvedbe pri mobilnih operaterjih ni podala (tega v zahtevi za varstvo zakonitosti tudi obsojenec ne zatrjuje) zato z neizvedbo s strani obrambe nepredlaganega dokaza v zahtevi za varstvo zakonitosti nakazovana kršitev pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP ni mogla biti prekršena. Sodišče je v izpodbijani pravnomočni sodbi o komunikaciji po telefonu med obsojencem in oškodovancem presodilo na podlagi ocene zagovora obsojenca (ki priznava, da je oškodovanca poklical in ga vprašal, kdaj mu misli vrniti denar), izpovedbe oškodovanca ter izpovedbe policista P. O., ki je sestavil zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe oškodovanca z dobesednimi prepisi obsojenčevih SMS sporočil poslanih na oškodovančev telefon (sodba sodišča prve stopnje točke 6 do 9, sodba sodišča druge stopnje točka 5). Vsebino obsojenčevih poslanih SMS sporočil oškodovancu (povzeto v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje) pa sta sodišči v razlogih izpodbijane pravnomočne sodbe ocenili kot resno grožnjo zoper življenje in telo oškodovanca (točka 10 sodbe sodišča prve stopnje, točka 9 sodbe sodišča druge stopnje). Vložnik zahteve, ki takšni presoji sodišč v izpodbijani pravnomočni sodbi nasprotuje, s tem ne uveljavlja kršitve zakona, ampak izpodbija dejanske zaključke sodišča v izpodbijani pravnomočni sodbi, kar z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno (drugi odstavek 420. člena ZKP).