TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 39580/2017 z dne 7. 1. 2021, sodba Višjega sodišča v Mariboru št. IV Kp 39580/2017 z dne 26. 3. 2019 in sodba Okrajnega sodišča v Mariboru št. III K 39580/2017 z dne 20. 9. 2018 se razveljavijo in zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Mariboru v novo sojenje.   Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

Pri presoji, ali obdolženčevo ravnanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanu kaznivega dejanja, sodišče s svojo razlago v polje kaznivosti ne sme vnašati ničesar, česar ni v to polje z opredelitvijo znakov posameznega kaznivega dejanja jasno in določno vnesel na abstraktni ravni že zakonodajalec. Dopustne so le tiste metode razlage, ki ostajajo strogo znotraj mogočega besednega pomena, nedopustna pa je uporaba analogije (lex stricta). Stališče sodišč, da je podatek v pisnem obračunu plače o odtegljaju dolga delavca na račun zavarovalnice lažen, čeprav je temeljil na zavezujočem sklepu o izvršbi, krši načelo zakonitosti iz prvega odstavka 28. člena Ustave. Z njim so namreč sodišča zakonski znak "lažna poslovna listina" razložila preohlapno in na ta način s svojo razlago zakonskega znaka kaznivega dejanja sama določila, da je kaznivo dejanje tudi ravnanje, ki ga zakonodajalec sicer ni zajel v polje kaznivosti.