TFL Vsebine / Revija Javna uprava

Medobčinsko sodelovanje je eden od instrumentov za krepitev sposobnosti občin, da zagotovijo ustrezen obseg in kakovost svojih storitev. Zveza občin je prostovoljna, formalna, institucionalizirana, javnopravna oblika medobčinskega sodelovanja, namenjena dolgoročnemu sodelovanju občin na zahtevnejših delovnih področjih. Čeprav že od leta 1993 obstaja pravna podlaga, je bila do danes v Sloveniji ustanovljena zgolj ena zveza občin, pa še ta ni začela delovati in se je nato preoblikovala v drugo statusno obliko. Na podlagi analize literature, obrazložitev zakonodajnih sprememb in izvedene anketne raziskave ugotavljamo, da občine o tej obliki medobčinskega sodelovanja nimajo izdelanega mnenja. Na podlagi anketnih rezultatov sklepamo, da na neustanovitev zveze občin vpliva kombinacija več dejavnikov in ne zgolj en sam, ki bi ga zakonodajalec potencialno lažje obravnaval. Nekoliko izstopa le dejavnik vrste in strukture organov upravljanja, kar lahko kaže na to, da je problem še vedno v prenosu pristojnosti na zvezo in s tem povezano možnostjo vplivanja občin na odločanje. Menimo, da na področju pravnega urejanja ni več manevrskega prostora in da je treba rešitve iskati v spodbujanju interesa občin, da začnejo uporabljati to obliko sodelovanja.

Inter-municipal cooperation is one of the instruments for enhancing the municipalities’ ability to provide services of adequate scope and quality. A consor- tium of municipalities is a voluntary, formal, institutionalised, public-law form of inter-municipal cooperation, designed for long-term collaboration in more demanding areas. Despite the legal basis existing since 1993, only one such consortium has been established in Slovenia to date. Moreover, this consortium did not commence operations and subsequently transformed into another legal form. Based on a literature review, explanations of legislative changes, and a survey, we find that municipalities do not have a clear opinion on this form of inter-municipal cooperation. The findings suggest that the failure to establish consortia of municipalities is due to a combination of several factors, rather than a single issue that could be more easily addressed by the legislator. A somewhat notable factor appears to be the type and structure of the management bodies, suggesting that challenges persist in transferring competences to the consortium and in enabling municipalities to influence decision-making. We contend that there is no longer any manoeuvring space in legal regulation and that efforts should be directed towards fostering municipalities’ interest in using this form of cooperation.

Consortium of Municipalities – Why Are They Still Merely a Dead Letter?