na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravila skrbnega računovodenja 7 (PSR 2016) - Računovodsko nadziranje
OBJAVLJENO V: Uradni list , stran 0 DATUM OBJAVE: 1.1.2016
VELJAVNOST: od 1.1.2016 / UPORABA: od 1.1.2016
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.1.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
Pravila skrbnega računovodenja 7 (2016)
RAČUNOVODSKO NADZIRANJE
A. Uvod
Ta pravila se uporabljajo pri nadziranju znotraj računovodenja. Obdelujejo:
a)
opredeljevanje računovodskega nadziranja;
b)
organizacijske predpostavke za računovodsko nadziranje;
c)
izbiranje sodil in metod za računovodsko nadziranje;
č)
računovodsko kontroliranje podatkov.
Ta pravila se opirajo na splošno računovodsko teorijo ter so povezana s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od 20 do 23 in Pravili skrbnega računovodenja (PSR) 1, 2, 5, 6 in 8 do 10.
Pravila (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske standarde in Okvirom (2016).
B. Pravila
a) Opredeljevanje računovodskega nadziranja
7.1.
Računovodsko nadziranje je računovodsko presojanje pravilnosti in odpravljanje nepravilnosti pri računovodskih podatkih, ki obstajajo v okviru knjigovodenja, računovodskega predračunavanja in računovodskega analiziranja. Povečuje zanesljivost računovodskih informacij, ki pojasnjujejo stanje poslovanja in dosežke pri delovanju, ter daje podlage za njihove izboljšave. Namen računovodskega nadziranja je doseganje računovodskih ciljev, med katerimi so upoštevanje računovodskih usmeritev in postopkov, varovanje razpoložljivih sredstev ter pripravljanje zanesljivih računovodskih poročil. Je del celotnega nadziranja obravnavanja podatkov in del celotnega računovodstva.
7.2.
Računovodsko nadziranje je sestavina finančnega računovodenja, kadar obravnava ustaljene računovodske podatke, pomembne za prikazovanje celotne organizacije ali njenih razmerij z drugimi, sestavina stroškovnega računovodenja, kadar obravnava ustaljene računovodske podatke o podrobnostih z notranjega področja delovanja, in sestavina poslovodnega računovodenja, kadar obravnava informacije za odločanje.
7.3.
Računovodsko nadziranje je pomembno, kadar so njegov predmet računovodski podatki oziroma računovodske informacije za notranje potrebe, pa tudi, kadar so njegov predmet računovodske informacije za zunanje potrebe. Računovodsko nadziranje se izvaja kot računovodsko kontroliranje podatkov ob njihovem vnosu in med obdelovanjem.
b) Organizacijske predpostavke za računovodsko nadziranje
7.4.
Naloge v izvajalnem sestavu morajo biti ločene od nalog v informacijskem sestavu. To omogoča večjo zanesljivost podatkov, ki vstopajo v računovodenje, ter preprečuje njihovo potvarjanje zaradi posebnih interesov izvajalcev poslovanja. Na primer, skladiščnik materiala ne sme biti tudi knjigovodja materiala, blagajnik ne finančni knjigovodja, finančni vodja pa ne računovodja. Neodvisnost računovodenja od interesov pri izvajanju poslovanja omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije.
7.5.
Naloge v odločevalnem sestavu morajo biti ločene od nalog v informacijskem sestavu. To omogoča večjo zanesljivost informacij, ki izstopajo iz računovodenja, ter preprečuje njihovo potvarjanje zaradi posebnih interesov tistih, ki so odgovorni za izvajanje poslovanja. Na primer, član poslovodstva ne sme biti tudi računovodja. Neodvisnost računovodenja od inte-resov pri odločanju omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije.
7.6.
Naloge morajo biti v izvajalnem sestavu, a tudi v odločevalnem sestavu in informacijskem sestavu tako razčlenjene, da se osebe, zaporedno vključene v delovanje, medsebojno nadzirajo že znotraj njih. Na primer, na vsakem izvajalnem področju nalog nadrejeni nadzira podrejenega. Medsebojno nadziranje na vsakem področju nalog omogoča zanesljivejše raču-novodske podatke in računovodske informacije.
7.7.
Glede na vsebino je treba razlikovati nalog za izvajanje poslovnega dogodka od knjigovodske listine, ki dokazuje izvedbo poslovnega dogodka. Pogoj za nastanek knjigovodske listine je nalog, ki odobri poslovni dogodek. Tako se tudi akti, povezani z odločanjem, razlikujejo od aktov, povezanih s poročanjem o tistem, kar se je zgodilo in se lahko razlikuje od tistega, kar naj bi se zgodilo. Vsebinsko razlikovanje nalogov od knjigovodskih listin omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije.
7.8.
Glede na vsebino je treba razlikovati knjigovodsko listino, ki dokazuje izvedbo poslovnega dogodka, od naloga za knjiženje, ki določa ureditev ustreznih računovodskih podatkov v poslovnih knjigah. Pogoj za nastanek naloga za knjiženje je knjigovodska listina, ki pojasnjuje vsebino poslovnega dogodka. Tako se tudi akti, povezani s poročanjem o tistem, kar se je zgodilo, razlikujejo od aktov, ki določajo način knjiženja. Vsebinsko razlikovanje knjigovodskih listin od nalogov za knjiženje omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije.
7.9.
Knjigovodske listine kot dokazno sredstvo se izpolnjujejo po načelu razbremenjevanja; vse podatke na njih izpisujejo tisti, ki se na njihovi podlagi razbremenjujejo, potrjujejo pa tisti, ki se na njihovi podlagi obremenjujejo. Na njih je treba vedno potrditi odgovornost v zvezi z njimi. Vsebinsko razlikovanje obeh vlog pri nastajanju knjigovodskih listin omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije.
7.10.
Začetno presojanje, kako se odločanje in izvajanje kažeta v računovodskih podatkih in njihovem obdelovanju, je najprej del računovodskega kontroliranja. Kjer je mogoče, se z njim ukvarja oddelek v računovodstvu, ki je organizacijsko ločen od oddelka za knjigovodenje in oddelka za računovodsko predračunavanje. Takšno ločevanje omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije.
7.11.