TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Pridržna pravica
Ali sme upnik realizirati pridržno pravico s prodajo dolžnikove
stvari po tržni ceni, skladno z določbami 289. in 981. člena ZOR,
kljub temu da je dolžnik določil ceno stvari ob njeni izročitvi?
Ali določitev cene s strani dolžnika šteje za njeno nasprotovanje
prodaji po tržni ceni?
Kolikor prvi poizkus prodaje po tržni ceni ne bo uspešen, ali mora
upnik opozoriti dolžnika o vseh nadalnjih poizkusih prodaje, ali
zadošča samo prvo opozorilo?
Po ZOR je vsebina pridržne (retencijske) pravice dvojna. Imetnika
(upnika terjatve) upravičuje, da zadrži dolžnikovo stvar, dokler ta
ne izpolni oziroma se poplača iz vrednosti stvari po pravilih o
zastavni pravici.
Iz vprašanja ni najbolj jasno razvidno, kako je prišlo do nastanka
pridržne pravice (izročitev stvari lahko kaže na zastavno pravico).
Vsekakor pa velja, da ima imetnik retencijske pravice poplačilno
praivco, za katero se analogno uporabljajo pravila o zastavi.
Pri tem mu 289. člen ZOR nalaga, da dolžnika pravočasno opozori na
namen, da bo uveljavljal svoje poplačilno upravičenje. Način
poplačila je odvisen od vrste obveznosti, ki je zavarovano z
rentacijsko pravico.
Če gre za obveznosti iz gospodarske pogodbe se poplačilo opravi po
pravilih iz 981. člena ZOR (obvestilo o nameravani prodaji, potek 8.
dni, prodaja na javni dražbi oziroma po tržni ali borzni ceni). Pri
tem menimo, da je lahko opozorilo iz 289. in 981. člena eno samo. Če
pa zavarovana obveznost ne izhaja iz gospodarske pogdobe, mora
retencijski upnik svojo poplačilno pravico uveljavljati po sodni
poti.
Določitev cene s strani dolžnika na možnost realizacije ne vpliva,
razen če med strankama v okviru kogentnih določil ni dogovorjeno
drugače. Tudi če bi dolžnikova določitev cene pomenila njegovo
nasprotovanje poplačilu upnika iz vrednosti stvari, je takšno
nasprotovanje nerelevantno.
Dolžnik se lahko upre realizaciji poplačilne pravice samo s tem, da
plača svoj dolg. Zakon ponovnega obveščanja posebej ne ureja. Pri tem
pa bi se lahko naslonili na splošna načela zakona. Verjetno lahko
štejemo, da je takšno ponovno obvestilo o nameravani prodaji v skladu
z načelom vestnosti in poštenja. Pri tem seveda ne mislimo, da bi pri
realizaciji poplačilne pravice po 981. členu moral ponovno steči
osemdnevni rok. Upniku pa lahko naložimo, da dolžnika opozori na dan,
ko bo oprvljena ponovna javna prodaja. Vendar opustitev obvestila
nima za posledico neveljavnosti poplačila, ampak pomeni temelj za
odškodninsko obveznost v smislu 268. člena ZOR.