TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika zoper sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba v VI. točki izreka delno spremeni, tako da je toženka dolžna tožniku v 15 dneh od vročitve te sodbe in sklepa povrniti stroške postopka v znesku 2.390,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

II. V ostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožba toženke zavrneta in se potrdi nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Pritožbi tožnika zoper sklep sodišča prve stopnje Pd 88/2018 z dne 19. 1. 2019 (o izvedenini) ter zoper sklep sodišča prve stopnje Pd 88/2018 z dne 15. 5. 2019 (o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog) se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

IV. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 68,00 EUR v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške odgovorov na pritožbo. Toženka sama krije svoje stroške pritožbe zoper sodbo, tožnik pa sam krije svoje stroške pritožb zoper izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Zmotno je stališče toženke, da tožnik zato ni upravičen do dodatkov za nedeljsko delo in delo na praznik, ker je delo opravljal v neenakomerno razporejenem delovnem času. Za takšno stališče ni nobene pravne podlage v določbah ZDR-1. Delavec ima v vsakem primeru, tudi če se delo opravlja v neenakomerno razporejenem delovnem času, pravico do teh dodatkov.

Glede na to, da je tožnik delal v toženkinih restavracijah, je sodišče sledilo tožnikovi izpovedi, da jim je toženka dovolila, da si v restavraciji pripravijo obrok in tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno štelo, da je s tem izpolnila svojo obveznost povračila stroškov prehrane med delom.