TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Enakost in enakopravnost

1.1. Pojma enakost in enakopravnost

Preden obravnavo take teme, kot je podzastopanost žensk na županskih funkcijah, je treba za dobro razumevanje problema pojasniti pomen besed enakost in enakopravnost. Na prvi pogled se zdi, da sta njuna vsebina in doseg jasna. Pa vendar ni tako. Pogosto se zgodi, da ju istovetimo.

Čeprav sta medsebojno povezani, je to napačno, ker vendar nosita drugačna pomena. Enakost (v primeru te raziskave spolov) je sestavljena iz dveh komponent – formalne (de iure) in materialne (de facto). Prva je pravno formalna enakost, druga pa enakost, ki se nanaša na dejanske situacije v razmerju med spoloma in zadeva realne okoliščine.¹ Šele, ko je dosežena slednja, lahko govorimo o resnično enakem položaju moških in žensk. Pojma enakosti spolov pa ne smemo enačiti z istostjo, kajti ne temelji na zanikanju razlik med spoloma, temveč na njihovem priznavanju in harmoničnem dopolnjevanju.

1.2. Kratko o pogledih na enakost

Obstaja tudi več pogledov na pojem enakosti, kot je bil pojasnjen zgoraj. Daniel Bell postavlja v svojem delu Liberalizem v postindustrijski družbi na prvo mesto posameznikovo svobodo, ki je pomembnejša od vseh drugih vrednot,² Ronald Dworkin pa zagovarja sklenitev kompromisa med svobodo posameznika in enakostjo.

S takim stališčem se strinjam tudi sam, ob čemer poudarjam, da je svoboda posameznika sicer pomembna vrednota, še zdaleč pa ne taka, ki bi absolutno in že sama po sebi prevladala nad vsemi drugimi vrednotami. Ko je govora o enakosti spolov, so gotovo potrebni nekakšni prisilni ukrepi, ki usmerjajo razvoj družbe v smeri enakosti žensk in moških. O razlogih za to podrobneje v drugem delu prispevka.

Klasični liberalizem zagovarja načelo enakih možnosti, ki predpostavlja odstranitev formalnih ovir, torej vzpostavitev stanja, v katerem bodo vsi, ne glede na oseb- ne okoliščine, imeli enake možnosti, v zadnjih desetletjih pa v ospredje vse bolj prihaja koncept enakosti rezultatov, ki zahteva ne le odstranitev vseh formalnih ovir, ampak tudi posebne spodbude,³ ki merijo na izenačitev položaja diskriminirane skupine s tistim privilegirane. Menim, da je prvi pogled pomanjkljiv v tem, da ne upošteva različnih dejanskih okoliščin, v katerih smo ljudje. Te okoliščine, ki so v obliki v zibelko položenih razlik, pa prinašajo boljše ali slabše začetne položaje. Zmanjševanje teh razlik mora biti ena glavnih nalog moderne države, bodisi da izvirajo iz različnega socialnega zaledja bodisi iz različnega spola.

2. Kvote

2.1. Opredelitev pojma

Razprava o podzastopanosti žensk na županskih položajih bo prej ali slej vodila do vprašanja ženskih kvot na županskih volitvah, kar kliče po jasnejši opredelitvi in opisu instituta kvot. Kvote so mehanizem, ki naj bi omogočil zastopanje posamezne skupine, najpogosteje z določitvijo minimalnega odstotka, ki ga morajo predstavljati predstavniki te skupine. Nanašajo se na podreprezentirane skupine, so torej ukrepi tako imenovane pozitivne diskriminacije, ki ciljajo na enakost rezultatov. Pozitivna diskriminacija se od (negativne) diskriminacije razlikuje po tem, da je dobronamerna in namenjena privilegiranju konkretne manjšinske skupine.⁴ Teorija poudarja, da so spolne kvote začasni ukrep, ki je potreben, dokler se ne odstranijo ovire, ki otežujejo vstop žensk v politiko, in dokler ni dosežena uravnotežena prisotnost obeh spolov.⁵ Ko se bo to enkrat zgodilo, se bo doseženo stanje tudi ob ukinitvi kvot samo ohranjalo dalje.

2.2. Vrste spolnih kvot

Spolne kvote so lahko določene na več načinov. Lahko so kot obvezne določene v ustavi (na primer v Burkini Faso, Ugandi in na Filipinih) ali pa v področnem zakonu, kot je primer v Sloveniji. Te so lahko določene bodisi kot najmanjše število ali odstotek žensk ali pa kot število sedežev v predstavniškem organu, ki je zanje rezervirano. Določene pa so lahko tudi prostovoljno, v statutih političnih strank.⁶

Druga razsežnost zadeva raven selekcijskega in nominacijskega postopka, na katerem se spolne kvote uporabljajo. Sistem spolnih kvot lahko cilja na spremembo spolne sestave bazena potencialnih kandidatov, kandidatov, ki se potegujejo na volitvah ali pa izvoljenih.⁷ V Sloveniji ter večini evropskih držav se uporablja drugi sistem, torej kvote, ki zadevajo kandidatne liste. Treba pa je poudariti, da te kvote, čeprav jih v pogovornem jeziku označujemo kot ženske in je to tudi njihov namen, to niso, temveč so spolne kvote, ki zadevajo oba spola. Volilna lista se lahko torej zavrne tudi, če na njej ni zadostno število kandidatov moškega spola, kar se je recimo zgodilo strankama Sloga in Združena levica na državnozborskih volitvah leta 2018.

2.3. Argumenti proti uvedbi spolnih kvot

Kljub nedvomno pozitivnim učinkom uvedbe spolnih kvot pa obstaja tudi veliko tehtnih argumentov proti njihovi uvedbi.

Prvič, težko je govoriti o podzastopanosti nekega dela volilnega telesa kot takega, oziraje se samo na statistične podatke. S takim pogledom tvegamo, da prevzamemo logiko razmišljanja, češ da lahko le ženske predstavljajo ženske. Tako razmišljanje pa lahko pod vprašaj postavi same temelje predstavniške demokracije. Če moram biti ženska, da lahko predstavljam ženske, katolik, da predstavljam katolike, ali socialist, da predstavljam socialiste, kako lahko, v skrajnem primeru, predstavljam kogarkoli drugega kot samega sebe?

Drugič, ni popolnoma gotovo, da dejansko obstaja vzročno-posledična povezava med uvedbo kvot ter večjo zastopanostjo žensk v politiki. Prav tako, ali pa celo bolj, pomembno vlogo bi lahko imeli tudi drugi dejavniki, različni nezavezujoči ukrepi, recimo vplivanje na mnenje političnih elit in širše javnosti, ukrepi, ki ženskam omogočajo, da lahko bolje uskladijo delo in družino.⁸ Poudariti je treba, da je anketni vprašalnik, namenjen županjam, ki sta ga podrobneje analizirala in svojem prispevku v tem zborniku predstavila D. Končan in Š. Lovšin, pokazal, da je 33 odstotkov slovenskih županj odgovornih za večji del gospodinjskih opravil. Iz tega lahko sklepamo, da so taki ukrepi, namenjeni povečanju možnosti žensk za profesionalno rast, zelo pomembni. Da povečanje zastopanosti žensk v politiki ni nujno odvisno od uvedbe kvot, potrjuje tudi naslednji primer. Leta 2000 so v Švici na referendumu z 82 odstotkov opredeljenih glasov zavrnili zakonsko uvedbo ženskih kvot. Kljub temu se je od leta 2000 do leta 2010 delež žensk v Nacionalnem svetu⁹ povečalo z 21 na 31 odstotkov,¹⁰ kar je 10 odstotnih točk več kot znaša evropsko povprečje.¹¹

Tretjič, demokratično načelo, po katerem so volivci svobodni, le težko dopušča dejstvo, da je določeno število sedežev prihranjeno neki v naprej določeni skupini oseb, neodvisno od volje volivcev.¹² Glede tega je treba opozoriti, da se s tretjim argumentom ne strinjam. Nekatere omejitve v volilnem sistemu so dopustne, še več – včasih so celo potrebne. Pri uvedbi kvot pa ne gre za čezmeren poseg v človekove pravice.¹³

2.4. Spolne kvote v Sloveniji

V Sloveniji so ženske kvote določene za volitve v Državni zbor, Evropski parlament in občinske svete. Za županske volitve in imenovanja v upravne odbore ter nadzorne svete gospodarskih družb pa kvot ni.

Število žensk na vodilnih položajih v gospodarskih družbah še vedno ostaja nizko. Konec leta 2017 je tako izmed 101 največjega slovenskega podjetja članico uprave imelo 27, predsednico uprave pa le deset podjetij.¹⁴ Podoben oziroma še bolj klavrn je delež županj. Teh je, v več kot 200 občinah, zgolj 16. Trenutno je v pripravi predlog zakona o postopni uvedbi 40-odstotnih ženskih kvot na odločujočih mestih v gospodarstvu, podobnih premikov na področju povečanja števila županj pa ni. Povezava med povečanjem deleža žensk na odgovornih funkcijah in uvedbo kvot je torej jasna.¹⁵

3. Razlogi za težavnost uvedbe kvot za županje

Določitev ženskih kvot za županje je tudi precej težje učinkovito izpeljati kot isti ukrep na drugih področjih. Razloga za to sta dva. Prvi je, da bi njihova uvedba zahtevala spremembo ustave, torej dvotretjinsko večino v parlamentu, ki jo je razmeroma zahtevno doseči. Drugi, ki je še veliko večji, pa ima korenine v značilnostih izvolitve županov. Kvote je namreč mogoče predpisati le, če je na kandidatni listi več kandidatov (oziroma več članov uprave ali nadzornega sveta, ko je govora o gospodarskih družbah), kakor je recimo pri volitvah v občinski svet. Kandidat za župana je en sam in v takem primeru je nemogoče predpisati kvoto. Edini način, da bi jih lahko uvedli, bi bila določitev kvot na ravni političnih strank. Te bi le stežka vpeljali po pravilu zadrge,¹⁶ kakršno velja na volitvah v občinski svet.¹⁷ Sistem je bil uspešen, saj je bilo na zadnjih volitvah v občinske svete izvoljenih 10 odstotnih točk več svetnic kot na volitvah pred njimi, ko jih je bilo izvoljenih približno 32 odstotkov. Še vedno pa imamo deset občin, v katerih ni niti ene mestne svetnice.¹⁸

Pri volitvah županov ima ta metoda bistveno pomanjkljivost, zaradi katere je neuporabna. Kako namreč določiti, s katerim kandidatom ali občino bi se taka »kandidatna lista« začela? Pri volitvah v občinski svet to ni težava, saj je ena lista, kandidati, ki so na njej postavljeni višje, pa so načeloma tudi izvoljeni pred kandidati, ki so postavljeni za njimi. Kandidatov za župane pa ne gre enačiti s kandidati za občinske svete. Če je namreč izvoljen kandidat za svetnika, ki je na kandidatni listi nižje, to samo po sebi pomeni, da bodo izvoljeni tudi vsi tisti, ki so postavljeni višje, če ne upoštevamo preferenčnih glasov. Izvolitev županje ali župana v občini X pa je popolnoma neodvisna od izvolitve županje ali župana v občini Y. Kvote bi bilo mogoče določiti tudi drugače kot kvote za vse županske kandidate neke stranke, brez uporabe pravila zadrge, (vsaj) X odstotkov kandidatov neke stranke bi torej moralo biti nasprotnega spola. Vendar tudi taka ureditev prinaša eno bistveno težavo, ki njeno učinkovitost zrelativizira. Politične stranke bi lahko namreč ženske kot kandidatke postavljali v občine, v katerih so možnosti za njihovo izvolitev minimalne. Poleg vsega tega pa je pri določanju kvot za županje še ena težava. Veliko kandidatov na županskih volitvah je namreč neodvisnih in (vsaj uradno) nepovezanih s političnimi strankami. Pri neodvisnih listah, na katerih je več kandidatov, je mogoče kvote brez težav določiti, pri neodvisnih kandidatih za župane pa je to nemogoče.

4. Stranke in zastopanost žensk

V grobem bi lahko razlikovali dve usmeritvi slovenskih političnih strank glede ženskih kvot, ki sta se jasno pokazali pri uvajanju že obstoječih kvot. Levosredinske stranke so kvotam naklonjene, saj so zagovarjale argument, da ženske nimajo enakih možnosti, da bi bile uvrščene na kandidatne liste, kot jih imajo njihovi kolegi. Nizek delež žensk v politiki pa naj bi bil tudi kršitev z ustavo zagotovljene enakosti spolov. Po mnenju desno usmerjenih političnih strank pa kvote pomenijo kršitev načela enake obravnave moških in žensk, so ponižujoče za ženske ter jih silijo v politiko.¹⁹

Danes so ženske, tudi ali pa predvsem, zaradi uvedbe kvot, na političnem parketu, z izjemo županskih funkcij, veliko bolje zastopane, kot so bile v preteklosti. V poleti 2014 izvoljeni sestavi Državnega zbora je tako 32 žensk, kar je 35 odstotkov vseh poslancev. V mandatu 2008–2011 so ženske zasedale 15,5 odstotka poslanskih mandatov, oziroma je bilo poslank 14, v mandatu 2004–2008 je bilo poslank 11, tudi v mandatu 1996–2000 11, v mandatu 1992–1996 pa je bilo v poslanskih klopeh 13 žensk. Največ jih je bilo izvoljenih na listi SMC – novo ustanovljeno stranko je namreč v Državnem zboru v mandatu 2014–2018 zastopalo 17 žensk, kar je bilo dobrih 47 odstotkov vseh strankinih poslancev.²⁰

5. Funkcija župana

Župan (oziroma županja) je osrednji lik izvršilne oblasti na področju lokalne samouprave, ki predstavlja in zastopa občino navzven. Tu je postavljen na mesto nekakšnega šefa lokalne skupnosti.²¹ Njegove naloge so vodenje občinske uprave in občinskega sveta ter odgovornost za delovanje občine nasploh. Institucija in funkcije župana pri nas so urejene predvsem v Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS),²² ki določa tudi konkretne naloge župana (opravljanje nalog predstojnika občinske uprave, funkcija pritožbenega organa pri upravnih zadevah, za katere je na prvi stopnji pristojna občinska uprava,²³ sklicevanje zborov občanov itd.). Nekatere pristojnosti pa so opredeljene tudi v področnih zakonih, recimo Zakonu o lokalnih volitvah (ZLV)²⁴ in Zakonu o financiranju občin (ZFO-1).²⁵ V slovenski ureditvi, drugače kot recimo v hrvaški,²⁶ ki ne pozna regij, je župan edina neposredno voljena institucija nedržavne ravni. Volitve župana (in občinskega sveta) so zelo pomembne tudi zato, ker je stik z volivci na tej ravni precej pristnejši kot na državnozborskih volitvah. Lokalna politika se tudi najpogosteje srečuje z vsakodnevnimi izzivi in težavami državljanov.

6. Pomen prisotnosti politične stranke na lokalni ravni

Močna prisotnost politične stranke na lokalni ravni je zelo pomembna tudi za stranke same. Že hiter pregled rezultatov državnozborskih volitev namreč pokaže, da so ad hoc politične stranke (ki tudi niso imele čas in zaledje, da bi se usidrale na lokalni ravni), ustanovljene nekaj mesecev pred volitvami, imele na naslednjih volitvah, po tem, ko se je prvotno navdušenje volivcev poleglo, precejšnje težave z vnovičnim vstopom v Državni zbor. Kot primere lahko navedemo Državljansko listo in Pozitivno Slovenijo. Prva je na volitvah leta 2011 dobila osem, druga pa 28 poslanskih mest.²⁷ Kljub temu nedvomno odličnemu rezultatu pa sta na predčasnih volitvah leta 2014 obe izpadli iz parlamenta.²⁸ Opazimo lahko torej močno korelacijo med neprekinjeno prisotnostjo v Državnem zboru in močno prisotnostjo na lokalni ravni. Eden pomembnejših razlogov za take razmere je gotovo tudi dejstvo, da imajo lokalno močne politične stranke bolj razvito »infrastrukturo«, ki omogoča preživetje na državni ravni, tudi če pride do začasnega padca priljubljenosti. Take stranke dolgoročno načeloma uživajo tudi dokaj stalno podporo, ki pa v kratkih obdobjih lahko precej niha.²⁹ To gotovo pripomore k prizadevanju političnih strank po močni zastopanosti na lokalni ravni, ki so ga potrdile tudi ankete s političnimi strankami. Močna prisotnost na lokalni ravni lahko, kot v primeru stranke SLS, zagotovi njeno preživetje (ter morebitno vrnitev v Državni zbor), tudi če je stranka iz Državnega zbora izpadla. Prisotnost na lokalni ravni pa je tudi del temeljne naloge vsake politične stranke pri pridobivanju in ohranitvi oblasti ali vsaj čim večjem vplivu na njeno izvajanje. Kot izhaja iz 1. člena Zakona o političnih strankah (ZPolS),³⁰ stranke ta cilj zasledujejo na štirih ravneh, in sicer na:

1. volitvah v Državni zbor;
2. volitvah v občinske svete in županskih volitvah;
3. volitvah predsednika republike; in
4. evropskih volitvah.³¹

V federalnih državah je treba tem štirim ravnem prišteti še peto raven, federalne enote.³² Peta raven pa je lahko tudi posledica notranje ureditve države, ki ni federalna.³³

7. Politične stranke in županje oziroma župani

7.1. Primerjava zastopanosti strank na lokalni in državni ravni

Kljub načelni povezavi med močno zastopanostjo na državni in lokalni ravni je iz Tabele 1 in Tabele 2 razvidno, da se uspeh političnih strank na županskih volitvah leta 2014 v nekaterih primerih bistveno razlikuje od njihovega rezultata na državnozborskih volitvah istega leta.³⁴

Tabela 1 – Uspeh političnih strank na županskih in državnozborskih volitvah leta 2014.

1 Upoštevan je delež med župani ene od devetih navedenih političnih strank. Izvoljeni župani drugih strank (3) ter neodvisne županje in župani (115) niso upoštevani.

2 Na lokalnih volitvah ni nastopila ZL kot taka, temveč Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj, Demokratična stranka dela in Iniciativa za demokratični socializem, vsaka zase.

Tabela 2 – Razmerje med deležem izvoljenih poslank/poslancev in županj/županov na državnozborskih in lokalnih volitvah leta 2014.

Iz Tabele 1 bi sicer lahko sklepali, da prisotnosti posamezne politične stranke na nacionalni in lokalni ravni nista nujno povezani, pa vendar so to le statistični podatki, ki ne upoštevajo pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na rezultate obeh volitev.

Pri nekaj političnih strankah je posebno močen razkorak med rezultati lokalnih in državnih volitev. Pri vsaki od njih pa je mogoče za ta odstopanja najti logične razlage. SMC in ZL sta bili ustanovljeni le kratek čas pred državnozborskimi volitvami, na katerih sta dosegli zavidanja vreden rezultat. Obe sta ponujali novi vrsti politike. Kljub odličnemu rezultatu na državnozborskih volitvah pa nista imeli ne časa ne kadrovskega zaledja zagotoviti močno prisotnost na lokalni ravni. To je tudi razlog za slabe rezultate na lokalnih volitvah. Podobno velja tudi za SAB.

SD in SLS pa sta na lokalnih volitvah dosegli neprimerljivo boljše rezultate kot na državnozborskih. Obe sta tradicionalni stranki, z odlično izoblikovano strankarsko infrastrukturo ter zgodovinsko močno prisotnostjo na lokalni ravni. V primeru SD je mogoče slab rezultat na volitvah v Državni zbor pripisati pred- vsem ustanovitvi SMC in ZL nekaj mesecev pred volitvami, ki sta obe »zajedli« v njeno volilno bazo, prva v njen bolj liberalno, druga pa levo usmerjen del. Po preverjanju javnega mnenja, ki je sicer nezanesljivo, kljub temu pa ponudi vsaj približno sliko, se je podpora SD povečala, saj praviloma zaseda mesto druge najbolj priljubljene stranke. SLS, ki je tradicionalno močno prisotna na lokalni ravni, predvsem v manjših podeželskih občinah, pa je le za 0,05 odstotne točke zgrešila volilni prag. Tudi v preteklih mandatih je bila v Državnem zboru kljub velikemu številu županov med manjšimi strankami.³⁵

Do velikega razkoraka med številom izvoljenih poslank/poslancev in županj/županov prihaja tudi pri stranki DeSUS. Še bolj nenavadno je to v luči dejstva, da je stranka predlagala kar 19 kandidatov, od katerih pa je bil, kot je že bilo prikazano, izvoljen le eden. Stranka se ni posebno dobro odrezala niti na županskih volitvah leta 2010, na katerih je predlagala 20 kandidatov in od katerih so bili izvoljeni trije.

Najbolj podobna sta deleža izvoljenih županj/županov ter poslank/poslancev pri NSi in SDS. Ti stranki uživata tudi precej stabilno podporo na državnozborskih volitvah.

Na podlagi zbranih podatkov lahko torej ugotovim, da sta podpori stranki na državnozborskih in lokalnih³⁶ volitvah načeloma precej podobni. Lahko pa pri njiju prihaja tudi do precejšnjih razlik. DeSUS praviloma³⁷ dosega na volitvah županov precej slabše rezultate kot na državnozborskih volitvah. Drugače pa je pri SLS, ki je na volitvah v Državni zbor leta 2014 iz njega izpadla, na preostalih volitvah od leta 2000 pa je zasedla devet (leta 2000 kot SLS + SKD), sedem (2004), pet (2008) ter šest (2011) poslanskih sedežev. Praviloma pa je stranka z največjim številom županov. Zanimivo je tudi, da je navadno izvoljena približno polovica vseh predlaganih kandidatov, kar je daleč največji delež med vsemi strankami.

Podpora strankam na lokalnih volitvah je precej stabilnejša kot na državnozborskih, kot prikazuje spodnja Tabela 3,³⁸ ki jasno kaže tudi, da so na županskih volitvah precej uspešnejše stranke desnega političnega pola. Od levo usmerjenih solidne rezultate dosegajo edinole Socialni demokrati. Razlog za to je pogosto preoblikovanje politične krajine levega pola z ustanavljanjem novih strank, ki so sicer uspešne na volitvah v Državni zbor, nimajo pa časa in človeških virov, da bi oblikovale prisotnost tudi na lokalni ravni.

Tabela 3 – Podpora političnim strankam na lokalnih volitvah.

7.2. Strankarski in neodvisni župani in županje

Tabela 4 in Tabela 5 prikazujeta pomen političnih strank na županskih volitvah skozi leta. Iz prve lahko jasno razberemo, da je število strankarskih kandidatov čedalje manjše, kar nakazuje na zmanjševanje pomena političnih strank pri županskih volitvah, in sicer v korist skupinam volivcev ter samostojnim kandidatom.

Iz Tabele 5 lahko ugotovimo isti trend pri županskih volitvah v mestne občine.39 Leta 2002 je bilo strankarskih županov devet, leta 2006 sedem, isto tudi štiri leta pozneje, leta 2014 pa le trije, in sicer v Velenju, Celju in Murski Soboti. Posebno zanimivi sta situaciji v Velenju in Celju, kjer na županskih volitvah zmagujejo zgolj kandidati ene stranke – SD v Velenju in SLS v Celju, poleg tega so župani teh mestnih občin na županskih položajih več mandatov. Bojan Šrot neprekinjeno pet mandatov, Srečko Meh, ki ga je nasledil Bojan Kontič (trenutno v drugem mandatu) pa štiri mandate.

Posebno skrb vzbujajoča pa je ugotovitev, da trenutno na čelu niti ene mestne občine ni ženske. Zadnjič se je to zgodilo v mandatu 2002–2006 v Mestni občini Ljubljana z županjo Danico Simčič, ki je nasledila Viktorijo Potočnik.

Tabela 4 – Število strankarskih in nestrankarskih županov ter županj na volitvah v letih 2006, 2010 in 2014.

Tabela 5 – Izvoljeni župani in županje v mestnih občinah v letih 2002, 2006, 2010 in 2014.

1 Volitve zaradi sklepa Ustavnega sodišča niso potekale.

7.3. Strankarska podpora trenutnim županjam

Nekaj manj kot polovica oziroma šest od 14 anketiranih županj⁴⁰ je kandidirala s podporo parlamentarnih političnih strank, v štirih primerih pa so parlamentarne stranke bile tudi predlagateljice kandidature. Videti je, da je predlagatelj kandidatko podprl le v občini Hrpelje-Kozina. Podrobneje so podatki predstavljeni v Tabeli 6.41

Tabela 6 – Strankarska podpora aktualnim županjam.

8. Zastopanost žensk na županski funkciji

8.1. Rast števila županj v Sloveniji

Kot je razvidno iz Tabele 7, je število županj na vsakih županskih volitvah sicer večje, kljub temu pa še vedno nesorazmerno nizko. V letu 2006 je bilo tako županj le 3,33 odstotka, leta 2010 se je delež povečal na 4,8 odstotka, na zadnjih županskih volitvah, leta 2014, pa je znašal delež žensk na županski funkciji 8,16 odstotka.

Tabela 7 – Število županj, izvoljenih na volitvah leta 2006, 2010 in 2014.

8.2. Primerjalna analiza

Za primerjavo je podana Tabela 8 z navedbo odstotnega deleža gradonačelnic, po posameznih županijah, kot veljajo po hrvaških lokalnih volitvah leta 2017.⁴² Kot je razvidno iz podatkov v tabeli, je bilo leta 2017 na Hrvaškem izvoljenih za slab odstotek več županj kot leta 2014 v Sloveniji. Posebno izstopata Sisačko-Moslovačka ter Požeško-Slavonska županija, kjer je bila vsaj ena petina žensk.

Tabela 8 – Delež županj po hrvaških županijah, izvoljenih leta 2017.

Zanimiva je tudi primerjava Slovenije z nekaterimi drugimi državami članicami EU. Na lokalnih volitvah v Franciji leta 2014 so izvolili 16 odstotkov⁴³ županj, pri tem pa je treba omeniti tudi, da ima Pariz županjo. Istega leta so rekord v deležu županj dosegli tudi Avstrijci, in sicer s 6,7 odstotka ali 140 županjami.⁴⁴ V Nemčiji jih je bilo v letu 2014 9,2 odstotka,45 po lokalnih volitvah leta 2012 v Belgiji pa v Flandriji 12,7 odstotka, v Valoniji 12,6 odstotka ter v Bruslju 5,3 odstotka.⁴⁶ Ugotovimo torej lahko, da delež županj v nobeni od izbranih držav ni bistveno višji kot v Sloveniji, v Avstriji je celo nižji.

Število žensk, prisotnih na političnih funkcijah na državni ravni in ravni zveznih dežel, je v vseh teh državah občutno višji. V Belgiji je tako po volitvah leta 2014 v spodnjem domu 39,3 odstotka žensk (volitve v zgornjega po ustavni spremembi ne potekajo več). Podobne so tudi številke v parlamentih regij, skupnosti in nemške jezikovne skupnosti, ki se gibljejo med 36 in 45 odstotkov.⁴⁷

9. Analiza anket s političnimi strankami

Z namenom pridobitve stališče političnih strank glede problematike podzastopanosti žensk na županskih funkcijah sem vsem parlamentarnim strankam ter SLS poslal anketni vprašalnik. Odgovor sem dobil od SAB, SD in SLS. Čeprav precej strank ankete ni izpolnilo (DeSUS, NSi, SDS in ZL), pa lahko iz pridobljenih podatkov sestavimo dokaj koherentno sliko pogleda političnih strank glede podzastopanosti županj.⁴⁸ Pri tem je treba še dodatno poudariti, da imajo stranke, ki so vprašalnike vrnile, skupno 52 od 79 strankarskih županov oziroma županj.

Vsem strankam, ki so anketni vprašalnik vrnile, je enakomerna zastopanost žensk in moških na političnih funkcijah zelo pomembna, saj mora ta zrcaliti tudi zastopanost obeh spolov v družbi, oba spola pa morata imeti »enake možnosti za izpolnitev potencialov in uresničitev lastnih želja«.⁴⁹ Prav tako je po mnenju vseh strank zastopanost žensk na županskih položajih premajhna. Razloge za to so vse stranke opisale s skoraj enakimi besedami: ženske ne kažejo tako velike pripravljenosti za vstop v lokalno politiko kot moški pa tudi okolje jih zaradi materinske funkcije pogosto še vedno opredeljuje kot manj primerne za županske funkcije. V SLS pa so navedli, da je pogosto slišati mnenja, da so moški za opravljanje županske funkcije primernejši kot ženske. Vse stranke so navedle tudi, da je lahko v nekaterih okoljih spol ovira za izvolitev ter da morajo v njih ženske pokazati večje sposobnosti od moških.

SD in SLS za enakomerno zastopanost žensk in moških skrbita s statutarnimi določili, ki dopolnjujejo sistem zakonsko določenih kvot, pri Stranki Alenke Bratušek pa takih določil nimajo, temveč pri odločanju o zasedbi položaja odločajo le glede na sposobnost kandidata, ne glede na njegov spol.

Pri vseh treh je med številom županj in županov velik razkorak v korist moških. Tako je, ker se za kandidaturo odloča manj žensk, pogosto pa v nekaterih okoljih dobi prednost moški kandidat, predvsem če sta njegov nastop in delovanje dominantna.⁵⁰

Zastopanost na lokalni ravni je za vse politične stranke zelo pomembna, kajti lokalno okolje najbolje pozna posameznike, ki so zanj koristni, poleg tega pa je prisotnost stranke na lokalni ravni pomembna tudi pri določanju in izvoljivosti kandidatov na državnozborskih volitvah. Lokalna raven je tudi kraj, kjer je stik med kandidati in volivci najpristnejši in najbližji.

Na vprašanje, ali se jim zdi pomembneje, da se število žensk na županskih funkcijah poveča z zakonskimi ali »mehkimi ukrepi«, pa so stranke različno odgovorile. V Stranki Alenke Bratušek zaradi specifik županskih volitev in povečevanja neodvisnih list ne vidijo možnosti za uvedbo zakonskih ukrepov. V SD in SLS pa se zavzemajo za obe vrsti ukrepov, pri čemer pa oboji poudarjajo, da je treba take ukrepe temeljito premisliti. V SLS poudarjajo še, da po njihovem mnenju zgolj z informiranjem in preostalimi »mehkimi ukrepi« ni mogoče doseči večje zastopanosti žensk na županskih položajih, kot tudi kažejo izkušnje pri volitvah v občinske svete in v Državni zbor.

Vse tri politične stranke, ki so se odzvale na anketiranje, bi tudi bile pripravljene podpreti ustavne spremembe, ki bi omogočile enakopravno zastopanost žensk in moških na županskih funkcijah. So pa tudi poudarile, da je treba zaradi značilnosti županskih volitev temeljito premisliti, kakšne bi te spremembe bile.

10. Zaključek

Podzastopanost žensk na županskih funkcijah ni le značilnost Slovenije, temveč se s podobnim problemom spopadajo vse države, ki sem jih analiziral, verjetno pa tudi tiste, ki jih zaradi nepoznavanja jezikov nisem mogel. To je posledica specifičnega sistema županskih volitev, ki ni prav pripraven za uvajanje kvot. Kot pa učijo izkušnje, vsaj v Sloveniji, do povečanja števila žensk na odgovornih položajih brez obvezujočih zakonskih ukrepov, torej le z uporabo tako imenovanih mehkih ukrepov, ne pride, kot je to primer v skandinavskih državah. Pri nas številni ženske zaradi pregovorne nežnosti še vedno vidijo kot neprimerne za opravljanje funkcij, kjer se tradicionalno zahteva trden pristop. Tiste, ki pa jih zasedejo, imajo večinoma lastnosti, ki jih pripisujemo predvsem moškim. To pa ugotovimo že iz pogleda na nekatere največje političarke preteklega in tega stoletja.

Pri spodbujanju žensk k odločitvi za kandidaturo za župansko mesto je treba spremeniti pogled družbe na ženske na vplivnih mestih. Dokler se jih družba »boji« in jim ne pomaga pri udejstvovanju ter usklajevanju aktivne družbene in politične vloge z osebno, družinsko, poslovno itd., bo spremembe težko doseči. Z uvedbo kvot bi ta proces lahko pospešili, vendar bi bilo treba to zaradi specifik sistema lokalnih volitev storiti premišljeno in strokovno.

Literatura

Monografije in članki

Daniel Bell: Liberalizem v postindustrijski družbi. V: Rudi Rizman (ur.): Sodobni liberalizem. Krt, Ljubljana 1992.

Drude Dahlerup: Gender, Quotas and Politics. Routledge, London in New York 2006.

Franc Grad: Lokalna demokracija. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1998. Benjamin Flander: Pozitivna diskriminacija, v: Pravna praksa, št. 41/2002, str. 27.

Blaž Milavec: Volitve župana v Republiki Sloveniji in Republiki Italiji. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Ljubljana 2011.

Nenad Stojanovic: Dialogue sur les quotas. Penser la représentation dans une dé- mocratie multiculturelle. Presses de Sciences Po., Pariz 2013.

Adis Velić: Uravnotežena zastopanost spolov v politiki: primer spolnih kvot. Di- plomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 2011.

Ustavno sodišče RS, sodba v zadevi U-I-18/02 z dne 24. oktobra 2003 (Uradni list RS, št. 108/03 in OdlUS XII, 86).

Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93).

Spletni viri

Kaj je enakost.Ljubljana:Ministrstvozadelo,družino,socialnezadeve in enake možnosti, <http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/enake_moznosti/kaj_je_enakost_spolov> (12. 7. 2017).

La place des femmes au Conseil national (25. 10. 2015), <http://www.jetdencre.ch/la-place-des-femmes-au-conseil-natonal-9412>, (14. 7. 2017).

Nenad Stojanovic: (26. 3. 2014), <https://www.letemps.ch/opinions/2014/03/26/quotas-feminins-une-question-plus-complexe-qu-y-parait> (15. 7. 2017).

Ženske kvote v gospodarstvu. (10. 11. 2016) Kranj: Gorenjski glas. <http://www. gorenjskiglas.si/article/20161110/C/161119979/1035/zenske-kvote-v-gospodar stvu-> (17. 7. 2017).

Milica Antič Gaber idr. Analiza norveške in slovenske zakonodaje ter predlogi in priporočila zakonodajnih sprememb ter nekaterih dobrih praks. Ljubljana: Mi- rovni inštitut, <http://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2015/02/ Analiza-norveske-in-slovenske-zakonodaje-ter-predlog-zakonodajnih-sprememb. pdf> (19. 7. 2017).

Novoizvoljeni poslanci: izobraženi, v povprečju stari 48 let, med njimi največ žensk do zdaj (14. 7. 2014), <http://www.rtvslo.si/dz-volitve-2014/novoizvoljeni-poslanci-izobrazeni-v-povprecju-stari-48-let-med-njimi-najvec-zensk-do-zdaj/341898> (27. 7. 2017).

<https://sl.wikipedia.org/wiki/Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji_ 2011>.

<https://fr.wikipedia.org/wiki/Fichier:%C3%89volution_du_nombre_de_femmes_ maires_en_France.png>.

<http://www.izbori.hr/izbori/ws.nsf/780896EC1A4F07ACC1258146003C61E3/$FILE/2017_Lokalni_rodna_zastupljenost.pdf>.

Neuer Rekord: 140 Bürgermeisterinnen in Österreich (29. 5. 2015), <http://gemeindebund.at/neuer-rekord-140-buergermeisterinnen-in-oesterreich/> (18. 7. 2017). Nur jedes zehnte Rathaus wird von einer Frau regiert (17. 10. 2014), <https://www.welt.de/politik/deutschland/article133336733/Nur-jedes-zehnte-Rathaus-wird-von-einer-Frau-regiert.html>, (15. 7. 2017).

Présence des femmes au sein des institutions politiques législatives et exécutives bel- ges, <http://igvm-iefh.belgium.be/fr/activites/politique/chiffres> (5. 7. 2017).

Opombe:

¹ Povzeto po: Kaj je enakost?, .

² Daniel Bell: Liberalizem v postindustrijski družbi, v: Rudi Rizman (ur.): Sodobni liberalizem. Krt, Ljubljana 1992, str. 232.

³ Adis Velić: Uravnotežena zastopanost spolov v politiki: primer spolnih kvot. Diplomsko delo. Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2011, str. 19.

⁴ Povzeto po: Benjamin Flander: Pozitivna diskriminacija, v: Pravna praksa, št. 41/2002, str. 27.

⁵ Milica Antič Gaber, Katarina Vučko, Jasna Podreka, Vlasta Jalušič in Metka Roksandić: Analiza norveške in slovenske zakonodaje ter predlogi in priporočila zakonodajnih sprememb ter nekaterih dobrih praks. Mirovni inštitut, Ljubljana 2015.

⁶ Povzeto po: A. Velić, nav. delo.

⁷ Drude Dahlerup: Gender, Quotas and Politics. Routledge, London in New York 2006, str.

112. Ista avtorica pojasnjuje, da so sistem spremembe spolne sestave bazena potencialnih kandidatov za nekatere volitve uporabili britanski Laburisti. Tretji sistem, torej sistem kvot izvoljenih, pa se uporablja predvsem v državah v razvoju z zakoreninjeno tradicijo predstavljanja parcialnih interesov.

⁸ Povzeto po: Nenad Stojanovic: Dialogue sur les quotas. Penser la représentation dans une démocratie multiculturelle. Presses de Sciences Po. Pariz 2013.

⁹ Fr. Conseil national, nem. Nationalreat, it. Consiglio Nazionale, ro. Cussegl Naziunal. V švicarski ureditvi spodnji dom, zgornji je Svet kantonov.

¹⁰ Charlotte Frossard: La place des femmes au Conseil national, v: Jet d’Encre, 25. oktober 2015, <http://www.jetdencre.ch/la-place-des-femmes-au-conseil-national-9412>.

¹¹ Nenad Stojanovič: Les quotas féminins, une question plus complexe qu il n y paraît, v: Le temps, 26. marec 2014, .

¹² Prav tam.

¹³ V odločbi št. U-I-18/02 z dne 24. oktobra 2003 (Uradni list RS, št. 108/03 in OdlUS XII, 86) je Ustavno sodišče med drugim določilo: »Oceno, ali gre za prekomeren poseg, opravi Ustavno sodišče na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti. Ta test obsega presojo treh vidikov posega: 1) ali je poseg sploh nujen (potreben); 2) ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanega cilja; 3) ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu oziroma načelo proporcionalnosti). Šele če poseg prestane vse tri vidike testa, je ustavno dopusten.«

¹⁴ Ana Šubic: Ženske kvote v gospodarstvu, v: Gorenjski glas, 10. november 2016, .

¹⁵ Na volitvah (zadnjih, razen v primeru Državnega zbora leta 2014) v Državni zbor je bilo izvoljenih 32 žensk, v Evropski parlament tri, v občinske svete pa od skupno približno 3.000 kandidatov več kot 1.000.

¹⁶ Na kandidatni listi mora kandidatu enega spola nujno slediti kandidat drugega spola. Če je prvi kandidat moškega spola, mora biti drugi ženskega in tretji spet moškega, ter tako dalje do konca liste ali pa do njenega določenega dela, recimo polovice.

¹⁷ V prvi polovici liste se morajo kandidati različnih spolov izmenjevati, na celotni listi pa mora biti vsaj 40 odstotkov kandidatov manj zastopanega spola.

¹⁸ M. Antić Gaber, K. Vučko, J. Podreka, V. Jalušič in M. Roksandić, nav. delo.

¹⁹ Velič je s pregledom magnetogramov sej Državnega zbora, na katerih so obravnavali ženske kvote (Zakon o lokalnih volitvah, Zakon o volitvah v Državni zbor, Zakon o volitvah poslancev v Državni zbor) opazil, da so bile sicer vse politične stranke enotne, da so ženske na političnih funkcijah zastopane nesorazmerno, so pa imele različna stališča (z zgoraj navedenimi argumenti), ko je prišlo do vprašanja, kako razmere izboljšati. Omeniti je treba še, da so parlamentarno večino v času sprejemanja Zakona o volitvah poslancev v Evropski parlament imele desnosredinske stranke, v času sprememb preostalih dveh zakonov pa levo-sredinske. A. Velič, nav. delo.

²⁰ Povzeto po: Novoizvoljeni poslanci: izobraženi, v povprečju stari 48 let, med njimi največ žensk do zdaj, v: MMC RTVSlo, 14. julij 2014, <http://www.rtvslo.si/dz-volitve-2014/ novoizvoljeni-poslanci-izobrazeni-v-povprecju-stari-48-let-med-njimi-najvec-zensk-do- zdaj/341898>.

²¹ Franc Grad: Lokalna demokracija. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1998, str. 126.

²² Uradni list RS, št. 72/93 in nasl.

²³ Pri izvajanju te funkcije se, posebno v manjših občinah, zaradi tesne povezave med županom in občinsko upravo postavlja vprašanje, kako neodvisen je dejansko lahko župan kot pritožbeni organ.

²⁴ Uradni list RS, št. 72/93 in nasl.

²⁵ Uradni list RS, št. 123/06. Povzeto po: Blaž Milavec: Volitve župana v Republiki Sloveniji in Republiki Italiji. Magistrska naloga. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2016, str. 52.

²⁶ Na Hrvaškem funkcije, primerljive z našimi župani, opravljajo gradonačelniki, župani pa so na čelu ene od 20 županij. Edina županija, ki nima župana, je Grad Zagreb.

²⁷ Statistika državnozborskih volitev leta 2011, .

²⁸ V primeru PS so bile za izpad verjetno krive tudi notranje razprtije ter poročilo Komisije za preprečevanje korupcije.

²⁹ Primer so recimo stranke DeSUS, SDS in SD.

³⁰ Uradni list RS, št. 62/94. Člen 1: »Politična stranka […] je združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oziroma kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike, v organe samoupravnih lokalnih skupnosti […] in v Evropski parlament.«

³¹ Čeprav bi zaradi specifik delovanja Evropskega parlamenta, v katerem se nacionalne stranke povezujejo v politične skupine ter evropske stranke, ki imajo programe, ki niso nujno skladni s programi političnih strank držav članic, menim, da bi le težko trdili, da gre na njih za »uresničevanje svojih političnih ciljev« (torej političnih ciljev nacionalne stranke).

³² Recimo v Nemčiji, kjer poleg volitev v Bundestag potekajo tudi volitve v Landestage vsake od šestnajstih zveznih dežel.

³³ Že omenjeni primer Republike Hrvaške, kjer poznajo dvoje vrst volitev na podnacionalni ravni, volitve gradonačelnikov in županov.

³⁴ Upoštevano je število sedežev strank ob izvolitvi v Državni zbor leta 2014. Kljub neuvrstitvi v Državni zbor sem zaradi močne prisotnosti na lokalni upošteval SLS. Deleži so zaokroženi na eno decimalko in merjeni v odstotkih. Podatki so pridobljeni s spletne strani Državne volilne komisije.

³⁵ Statistični podatki so v nadaljevanju.

³⁶ V tem primeru županskih volitev v občinske svete nisem preučeval.

³⁷ Glede na rezultate zadnjih treh državnozborskih in županskih volitev.

³⁸ Upoštevani so le rezultati političnih strank, ki so nastopile na vseh županskih volitvah.

³⁹ Člen 16 ZLS določa, da se občini lahko z zakonom dodeli status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja.

⁴⁰ Županj je sicer trenutno 16, vendar dve nista vrnili izpolnjenega vprašalnika v okviru naše raziskave.

⁴¹ Prazni okvirček pomeni, da županje ni predlagala ali podprla politična stranka. Podatki so pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil razposlan županjam.

⁴² Podatki pridobljeni na: .

⁴³ <https://fr.wikipedia.org/wiki/Fichier:%C3%89volution_du_nombre_de_femmes_ maires_en_France.png>.

⁴⁴ <http://gemeindebund.at/neuer-rekord-140-buergermeisterinnen-in-oesterreich/>.

⁴⁵ <https://www.welt.de/politik/deutschland/article133336733/Nur-jedes-zehnte-Rathaus- wird-von-einer-Frau-regiert.html>.

⁴⁶ <http://igvm-iefh.belgium.be/fr/activites/politique/chiffres>.

⁴⁷ Prav tam.

⁴⁸ Odgovore političnih strank sem povzel z lastnimi besedami, pri čemer pa sem ohranil vsebino odgovorov.

⁴⁹ Odgovor Stranke Alenke Bratušek.

⁵⁰ Odgovor SLS.