TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v I. in II. točki izreka ter delno v IV. točki izreka sodbe tako, da v tem delu pravilno glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, da se sklep tožene stranke št. ... z dne 7. 12. 2016 razveljavi, sklep tožene stranke št. ... (...) z dne 6. 9. 2016 pa spremeni glede uvrstitve v plačni razred tako, da se tožeča stranka uvrsti v 48. plačni razred in se ji za opravljeno delo v polnem delovnem času in glede na pričakovane delovne rezultate določi osnovna plača v višini 2.782,25 EUR bruto.

II. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni za čas od dne 6. 9. 2016 dalje obračunati razliko v plači med 48. plačnim razredom, v katerega bi morala biti uvrščena na delovnem mestu višji kriminalistični inšpektor specialist SKP v nazivu višji kriminalistični inšpektor specialist SKP I in plačo, ki jo je prejela za 47. plačni razred in od bruto mesečnih zneskov plače odvesti predpisane davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati pripadajoči neto znesek razlike v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsake posamezne razlike v plači, to je od 6. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila.

IV. Vsaka pravdna stranka sama krije svoje stroške postopka."

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna povrniti njene stroške pritožbe v znesku 175,57 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Tožena stranka s spremembo sistemizacije tožničinega prejšnjega delovnega mesta ni obdržala, ampak ga je nadomestila z novim delovnim mestom, ki pa je sicer novo le v nazivu, šifri in plačnem razredu. Tožnica je tako s spornim dnem začela opravljati delo na drugem delovnem mestu, pri čemer torej ni bistveno, da se dela na novem delovnem mestu niso spremenila.

Imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto je bistvenega pomena in je zato treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.