TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh (očitno nerazumna zadeva), med drugim če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Kot je presodil organ za BPP, pa tožnik ni podal in izkazal nobenih navedb, s katerimi bi v pritožbenem postopku zoper sklep Su 654/2021 lahko izpodbil zaključke tega sklepa, da izločitveni razlog po 2. točki 70. člena ZPP (da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki) pri (izločani) višji sodnici A. A. ni podan, saj od 1. 10. 2020 (in torej v času odločanja v zadevi I U 616/2021 dne 24. 8. 2021) ni več „zaposlena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani“ (kot zastopniku tožene stranke v zadevi I U 616/2021), pač pa je bila s tem dnem imenovana za višjo sodnico na Upravnem sodišču, in da tudi ni konkretiziral in izkazal kakšnih okoliščin, s katerimi bi zaradi pretekle zaposlitve sodnice utemeljil dvom v sodničino nepristranskost (6. točka 70. člena ZPP).

Iz odločbe Ustavnega sodišče U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 o tem vprašanju izhaja, da je z obveznim pravnim zastopanjem za vložitev pritožbe po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 zakonodajalec določil način izvrševanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave, s katerim se zagotavlja učinkovitost sodstva; da se s tako določenim načinom izvrševanja pravice do pravnega sredstva ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva; in da obvezno pravno zastopanje nima učinkov na samo vsebino procesne pravice do pritožbe. To pa pomeni, da se s samo zakonsko ureditvijo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 tožniku ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Lahko pa bi ureditev drugega odstavka 22. člena ZUS-1 pomenila poseg v ustavno pravico pritožnikov iz 22. člena Ustave, ker bi bili ti lahko v neenakopravnem položaju glede na to, ali si lahko zagotovijo obvezno pravno zastopanje. V zvezi s tem pa je Ustavno sodišče v citirani odločbi U-I-69/07 zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva ni absolutna pravica v tem smislu, da pomeni za stranko pravico do brezplačnega pravnega sredstva, pač pa mora država zagotoviti dejansko dostopnost do pravnega sredstva. S sistemom brezplačne pravne pomoči (pa) je zagotovljeno, da lahko tudi oseba slabega gmotnega položaja pridobi ustreznega pooblaščenca za vložitev pritožbe. Vendar je po presoji sodišča potrebno upoštevati ureditev sistema brezplačne pravne pomoči v ZBPP kot celoti, kar pomeni, da mora prosilec za BPP za dodelitev te pomoči poleg pogoja gmotnega položaja izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena ZBPP.