TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Pravica do odkupa stanovanja
Vprašanje:
Medtem ko je organizacija reševala zahtevo prejšnjega imetnika
stanovanjske pravice za odkup stanovanja, je obveščena, da je sodišče
stanovanje dodelilo osebi, ki je živela z imetnikom v izvenzakonski
skupnosti in je z njim imela tudi dva otroka. Na podlagi
pravnomočnega sodnega sklepa pa nova imetnica stanovanjske pravice
oziroma nova imetnica uveljavlja pravico do odkupa stanovanja.
Komu je organizacija dolžna prodati stanovanje, ali prejšnjemu
imetniku stanovanjske pravice, ali najemnici stanovanja (ki je
postala najemnica po sodni odločbi)?
Odgovor:
Že iz samega vprašanja izhaja, da je sodišče odločalo o sporu, ki ga
predvideva 57. čl. SZ (Ur.l. RS 18/91-I), v primeru, če se razvezana
zakonca ne sporazumeta o tem, kdo bo ostal najemnik stanovanja. V
konkretnem primeru ni šlo za razvezo zakonske zveze, pač pa sta se
očitno partnerja izvenzakonske skupnosti razšla. Dalj časa trajajoča
življenjska skupnost je namreč po 6. čl. SZ glede opredelitve ožjih
družinskih članov izenačena z zakonsko zvezo.
Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84), ki
se glede na določbo 2. odst. 159. čl. SZ še vedno uporablja, če ni
bila sklenjena najemna pogodba, je predvideval, da sodišče v primeru
spora odloči o stanovanjski pravici, ki jo obdrži imetnik
stanovanjski pravici ali jo je-ta izgubi, po sklepu sodišča pa jo
pridobi razvezani zakonec. Tudi po stanovanjskem zakonu vstopi po
sklepu sodišča razvezani zakonec v pravni položaj najemnika
stanovanja, kar pomeni, da ima tudi tiste pravice, ki jih je imel
glede odkupa stanovanja prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki pa
je po sklepu sodišča izgubil status najemnika oz. prejšnjega imetnika
stanovanjske pravice.
Čeprav je po našem mnenju taka rešitev v skladu z zakonom, pa
obstajajo tudi drugačna mnenja, po katerih prejšnji imetnik
stanovanjske pravice z odločitvijo sodišča o prenosu statusa
najemnika na razvezanega zakonca, ne izgubi pravice do odkupa
stanovanja. Po teh stališčih je nujno upoštevati pravni položaj
najemnika in pravni položaj lastnika stanovanja, saj sta oba povsem
ločena in različna.
Ker gre torej za različna stališča in ker stanovanjski zakon v
prehodnih določbah ne daje povsem jasnega odgovora na vprašanje o
izgubi najemne pravice oziroma ohranitvi pravice do odkupa, bo seveda
končno besedo izrekla sodna praksa.