TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
1) Že sprejeto stališče, ki delno odgovarja na zastavljeni problem
(načelno mnenje št. 2/80, XIV. skupne seje Zveznega sodišča,
republiških in pokrajinskih vrhovnih sodišč ter Vrhovnega vojaškega
sodišča, ZSO V/I, str. 12):
1. Prejemki iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega
zavarovanja se vračunavajo v ustrezne oblike odškodnine, tako da se
škoda, ki jo trpi zavarovanec, sestoji v razliki med skupno škodo in
med tistim, kar oškodovanec dobiva iz enega ali več navedenih
naslovov.
2. Odškodnino za škodo iz prejšnjega odstavka mora oškodovancu
povrniti tisti, ki je po pravilih odškodninskega prava odgovoren za
škodo.
3. Če je k nastanku škode prispeval tudi oškodovanec, mora odgovorna
oseba oškodovancu plačati del odškodnine iz 1. odstavka sorazmerno z
deljeno odgovornostjo.
4. Pri tem ni odločilno ali lahko ustrezna samoupravna interesna
skupnost zaradi dajatev svojemu zavarovancu, ki so posledica škodnega
dogodka, od odgovorne osebe zahteva vrnitev teh dajatev v celoti oz.
v sorazmernem delu ali pa do tega sploh nima pravice.
2) Glede načina vračunavanja nadomestila za telesno okvaro v
odškodnino je že sprejeto načelno stališče št. 3/85 na XXVIII. skupni
seji Zveznega sodišča, republiških in pokrajinskih vrhovnih sodišč
ter Vrhovnega vojaškega sodišča v Beogradu 6. in 7.11.1985 (Bilten
ZS, št. 23, str. 1):
Pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine za pretrpljene duševne
bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče upošteva
tudi nadomestilo za telesno okvaro, do katerega ima oškodovanec
pravico po predpisih o invalidskem zavarovanju in na podlagi vseh
okoliščin primera po prostem preudarku ugotovi, v kolikšni meri
nadomestilo za telesno okvaro vpliva na višino denarne odškodnine za
to obliko negmotne škode. Odškodnina se ugotavlja na enak način tudi
v primeru, ko sodišče pravično denarno odškodnino zaradi zmanjšanja
življenjskih aktivnosti prisodi v obliki denarne rente.
Pravica oškodovanca do nadomestila za telesno okvaro se upošteva tudi
takrat, ko oškodovanec noče uvesti postopka pri pristojnem organu
zaradi uveljavljanja nadomestila na tej podlagi. V tem primeru bo
sodišče kot predhodno vprašanje samo ugotavljalo pravico oškodovanca
do nadomestila za telesno okvaro, če iz narave in stopnje telesne
okvare izhaja, da bi oškodovanec po predpisih o invalidskem
zavarovanju lahko uveljavil to nadomestilo.
3) Možna so nesoglasja o tem, od katere odškodnine se lahko odšteje
nadomestilo za telesno okvaro (npr. ali le od odškodnine za duševne
bolečine zaradi trajno zmanjšanih življenjskih aktivnosti ali pa tudi
od odškodnine za kakšno drugo škodo, npr. od odškodnine za izgubljeni
osebni dohodek), čeprav je že iz stališča pod tč. 20) in 21)
razvidno, da je mogoče invalidnino odšteti le od tiste odškodnine, ki
pokriva istovrstno škodo.