Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odvajanju in...

3723. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode

Na podlagi drugega odstavka 17. člena, drugega odstavka 23. člena in tretjega odstavka 149. člena ter za izvrševanje tretjega odstavka 104. člena in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode

1. člen

V Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17) se v 4. členu 3. točka spremeni tako, da se glasi:

»3.

blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic ter blato iz stranišča, ki deluje brez izpiranja z vodo in je brez iztoka ter ni kemično stranišče v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: suho stranišče);«.

31. točka se črta.

Dosedanje 32. do 52. točka postanejo 31. do 51. točka.

2. člen

V 10. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu izven meja aglomeracije, mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe.«.

3. člen

V 17. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena izvajalec javne službe ne opravlja obveznih storitev iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena za objekt kmetijskega gospodarstva, če:

-

gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, razen če je z drugim predpisom določeno drugače,

-

lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena oziroma v primeru uporabe komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice v 15 dneh po prejemu pisnega poziva izvajalca javne službe, vendar najmanj enkrat na tri leta, predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.«.

Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena izvajalec javne službe ne opravlja obveznih storitev iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena za objekt iz tretjega odstavka 32.b člena te uredbe, če je za blato iz suhega stranišča zagotovljeno ravnanje v skladu s tretjim odstavkom 32.b člena te uredbe.«.

V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedilom »po izvedbi prvih meritev« doda besedilo »v skladu z drugim odstavkom 28. člena te uredbe«, v peti alineji pa se beseda »tretjim« nadomesti z besedo »petim«.

Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(8) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki ni mala komunalna čistilna naprava iz 28. člena te uredbe, če mu lastnik ali upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za:

-

parametre onesnaženosti iz preglednice 1 iz priloge 1 te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano sekundarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za aglomeracijo,

-

parametre onesnaženosti iz preglednice 1 in preglednice 2 iz priloge 1 te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano terciarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za aglomeracijo,

-

parameter KPK, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, ali na območju izven meja aglomeracij, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.«.

Za dosedanjim sedmim odstavkom, ki postane osmi odstavek, se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:

»(9) Ne glede na sedmi odstavek tega člena izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave iz tretjega odstavka 28. člena te uredbe.«.

4. člen

V 19. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi »(zahteve za opremljanje aglomeracij)«.

Drugi odstavek se črta.

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »prejšnjega odstavka«.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedama »čistilno napravo« doda besedilo »z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE«.

Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(4) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se lahko za posamezen objekt ali posamezno skupino objektov v aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu oziroma tej skupini objektov manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali gradnja kanalizacijskega priključka tehnično ni izvedljiva ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje, zagotovi opremljanje z:

1.

komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz preglednice 1 oziroma preglednice 2 iz priloge 1 te uredbe, predpisanih za to aglomeracijo, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE,

2.

komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz preglednice 3 iz priloge 1 te uredbe, predpisanih za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE,

3.

malo komunalno čistilno napravo, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da dosega učinke čiščenja iz preglednice 1 oziroma preglednice 2 iz priloge 1 te uredbe, predpisani za to aglomeracijo, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE,

4.

malo komunalno čistilno napravo, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 odstotkov glede na parameter KPK, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE,

5.

nepretočno greznico, če čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s 1. ali 2. točko tega odstavka ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko škodljivo vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500 m ipd.), in ta nepretočna greznica ustreza naslednjim pogojem:

-

pri dimenzioniranju se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 150 l/osebo na dan,

-

njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 10 m3,

-

izvedena je iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje, in

-

zagotovi se njeno praznjenje v skladu s 17. členom te uredbe.«.

Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Šteje se, da so stroški gradnje kanalizacijskega priključka nesorazmerni glede na koristi za okolje, če zaradi naravnih ovir (npr. vodotok, nasprotni nagib terena, geološke značilnosti terena) ali tehničnih vzrokov (npr. tlačni vod javnega kanalizacijskega omrežja) stroški gradnje ali priključitve več kot trikrat presegajo povprečne stroške gradnje primerljivega priključka na javno kanalizacijsko omrežje, kjer ni takih naravnih ovir ali tehničnih vzrokov (npr. več kot trikrat presegajo povprečne stroške gradnje kanalizacijskega priključka v isti aglomeraciji ali na primerljivem območju), ali več kot trikrat presegajo stroške opremljanja z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s prejšnjim odstavkom.«.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena in ne glede na prejšnji odstavek se opremljanje z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s četrtim odstavkom tega člena lahko zagotovi tudi, če gre za začasno rešitev do izgradnje javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka sočasno z gradnjo objekta.«.

Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(9) Če so s prostorskim aktom načrtovana stavbna zemljišča, ki še niso pozidana in so stična s katerokoli od aglomeracij iz prvega odstavka 20.c člena te uredbe, za njihovo opremljanje veljajo zahteve, kot so določene za to aglomeracijo.«.

Za devetim odstavkom se dodata nova deseti in enajsti odstavek, ki se glasita:

»(10) Če se s prostorskim aktom načrtujejo nova stavbna zemljišča, ki so stična s katerokoli od aglomeracij iz prvega odstavka 20.c člena te uredbe, za celotno aglomeracijo skupaj z načrtovanimi novimi stavbnimi zemljišči veljajo zahteve za opremljanje, kot so določene za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, ki ustreza končni načrtovani skupni obremenitvi obstoječih in načrtovanih novih stavbnih zemljišč.

(11)

Če se s prostorskim aktom načrtujejo nova stavbna zemljišča, ki niso stična z nobeno od aglomeracij iz prvega odstavka 20.c člena te uredbe, vendar se glede na načrtovane prostorske ureditve pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode, za njihovo opremljanje veljajo zahteve, kot so določene za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, ki ustreza končni načrtovani skupni obremenitvi načrtovanih novih stavbnih zemljišč in obstoječih stavbnih zemljišč, če se z njimi stikajo.«.

5. člen

Za 19. členom se dodajo novi 19.a do 19.c člen, ki se glasijo:

»19.a člen

(izjeme pri opremljanju aglomeracij)

(1)

Ne glede na prejšnji člen je lahko aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, zaradi izvajanja storitev javne službe na njenem območju opremljena na način iz četrtega odstavka prejšnjega člena za posamezne objekte ali za skupine objektov, če občina na podlagi ekonomske analize variant opremljanja ugotovi, da bi opremljanje na način iz prvega ali tretjega odstavka prejšnjega člena povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če je z drugim predpisom določeno drugače.

(2)

Pri ekonomski analizi iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati najmanj varianto opremljanja z enim javnim kanalizacijskim sistemom za celotno aglomeracijo, varianto opremljanja z več javnimi kanalizacijskimi sistemi za skupine objektov v aglomeraciji v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena in varianto opremljanja v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, pri tem pa upoštevati stroške in koristi vsake od obravnavanih variant v ekonomski dobi investicije ob smiselni uporabi določb predpisa, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju financ.

19.b člen

(upravljanje zasebne male komunalne čistilne naprave)

Če se na podlagi ekonomske analize variant opremljanja v skladu z 19. ali 19.a členom te uredbe aglomeracija opremi z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki niso infrastruktura lokalnega pomena, za skupino objektov z različnimi lastniki (v nadaljnjem besedilu: zasebna mala komunalna čistilna naprava), morajo lastniki objektov, za katere se čiščenje komunalne odpadne vode zagotavlja v zasebni mali komunalni čistilni napravi, skleniti pogodbo o upravljanju zasebne male komunalne čistilne naprave s pravno ali fizično osebo ter o upravljavcu obvestiti izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju, kjer obratuje zasebna mala komunalna čistilna naprava.

19.c člen

(ugotavljanje opremljenosti aglomeracij)

(1)

Aglomeracija je delno ali v celoti opremljena z javno kanalizacijo, če je delno oziroma v celoti opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo.

(2)

Šteje se, da je aglomeracija v celoti opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo, če je za vso komunalno odpadno vodo, ki nastaja na pozidanih stavbnih zemljiščih v aglomeraciji in na pozidanih stavbnih zemljiščih, ki so stična z aglomeracijo, zagotovljena možnost odvajanja po javnem kanalizacijskem omrežju in čiščenja v komunalni čistilni napravi, ki je del javne kanalizacije. Če je možnost odvajanja po javnem kanalizacijskem omrežju in čiščenja v komunalni čistilni napravi, ki je del javne kanalizacije, zagotovljena za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na nekaterih od pozidanih stavbnih zemljišč v aglomeraciji ali na nekaterih od pozidanih stavbnih zemljišč, ki so stična z aglomeracijo, se aglomeracija šteje za delno opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem oziroma čistilno napravo.

(3)

Za stavbna zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda, se štejejo pozidana stavbna zemljišča z namensko rabo prostora iz 3. točke petega odstavka 20. člena te uredbe oziroma stavbna zemljišča, pozidana z objekti, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode, ter pripadajoča zemljišča enostavnih objektov, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode in ki niso funkcionalno povezana s stavbo, ki ima določeno gradbeno parcelo stavbe. Za objekte, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode, se štejejo objekti:

-

v katerih so stalno ali začasno prijavljeni prebivalci,

-

pri katerih gre za objekt iz 1. točke petega odstavka 20. člena te uredbe,

-

ki so priključeni na javni vodovod ali

-

ki je zanje iz informacijskega sistema okolja ali vodne knjige v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razvidno, da imajo zagotovljeno lastno oskrbo s pitno vodo ali drug način oskrbe z vodo (npr. kapnica).

(4)

Aglomeracija se šteje za ustrezno opremljeno, če je opremljena tako, da je za komunalno odpadno vodo in biološko razgradljivo industrijsko odpadno vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: biološko razgradljiva industrijska odpadna voda), ki nastaja na pozidanih stavbnih zemljiščih v aglomeraciji in na pozidanih stavbnih zemljiščih, ki so stična z aglomeracijo, zagotovljeno, da se odvaja in čisti na predpisan način.«.

6. člen

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

»20. člen

(merila za določitev aglomeracij)

(1)

Aglomeracije se določijo na območjih, kjer je gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izražena v PE na hektar (v nadaljnjem besedilu: PE/ha), enaka ali večja od 10 PE/ha, in je obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izražena s skupnim številom PE (v nadaljnjem besedilu: obremenitev iz naslova prebivalstva), enaka ali večja od 50 PE.

(2)

Gostota obremenjenosti posameznega območja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode se izračuna iz podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev v posamezni kvadratni celici s površino 100 m krat 100 m (v nadaljnjem besedilu: celica), pri čemer je en stalno prijavljeni prebivalec en PE.

(3)

Obremenitev zaradi prebivalstva na posameznem območju se izračuna kot seštevek obremenitve skupine stičnih celic, katerih gostota obremenjenosti je enaka ali večja od 10 PE/ha in se stikajo vsaj v enem vozlišču.

(4)

Osnova za določitev aglomeracij so skupine stičnih celic z obremenitvijo, enako ali večjo od 50 PE.

(5)

Pri določitvi aglomeracij se skupinam stičnih celic iz prejšnjega odstavka priključijo dodatne celice 100 m krat 100 m, ki se s skupino celic iz prejšnjega odstavka stikajo vsaj v enem vozlišču in vključujejo:

1.

katerokoli od stavb, ki so v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena, razvrščene po klasifikacijskih ravneh:

-

stanovanjsko stavbo s klasifikacijsko številko 1110002, 1110003, 1121002 ali 1121003,

-

stanovanjsko stavbo s klasifikacijsko številko 1122 oziroma katerimkoli podrazredom klasifikacijske številke 1122,

-

stanovanjsko stavbo s klasifikacijsko številko 113 oziroma katerokoli podskupino klasifikacijske številke 113,

-

gostinsko stavbo s klasifikacijsko številko 121 oziroma katerokoli podskupino klasifikacijske številke 121,

-

poslovno ali upravno stavbo s klasifikacijsko številko 122 oziroma katerokoli podskupino klasifikacijske številke 122,

-

trgovsko stavbo ali stavbo za storitvene dejavnosti s klasifikacijsko številko 123 oziroma katerokoli podskupino klasifikacijske številke 123,

-

stavbo za promet ali garažno stavbo s klasifikacijsko številko 1241008, 1241009, 1242002 ali 1242005,

-

industrijsko stavbo s klasifikacijsko številko 1251 oziroma katerimkoli podrazredom klasifikacijske številke 1251,

-

stavbo splošnega družbenega pomena s klasifikacijsko številko 126 oziroma katerokoli podskupino klasifikacijske številke 126 ali

-

drugo stavbo, ki ni razvrščena drugje, s klasifikacijsko številko 1274001, če gre za vojašnico;

2.

javno kanalizacijsko omrežje in enostanovanjsko stavbo in

3.

pozidano stavbno zemljišče iz občinskih prostorskih aktov v skladu s predpisi o urejanju prostora, razvrščeno v katerokoli od naslednjih namenskih rab prostora v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij:

-

območja stanovanj z grafičnim znakom »S«,

-

območja centralnih dejavnosti z grafičnim znakom »C«,

-

območja proizvodnih dejavnosti z grafičnim znakom »I«,

-

posebna območja z grafičnim znakom »B«,

-

območja za potrebe obrambe v naselju z grafičnim znakom »F« ali

-

površine razpršene poselitve z grafičnim znakom »A«.«.

7. člen

Za 20. členom se dodajo novi 20.a do 20.c člen, ki se glasijo:

»20.a člen

(lega in geografske meje aglomeracij)