TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 2. in 3. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati 14.740,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2022 dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 3.490,51 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

II. V preostalem delu, to je za 570,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2022 dalje do plačila se pritožba tožeče stranke zavrne in se izpodbijana 2. točka izreka v tem delu potrdi.

III. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka in 3. točki izreka, glede odločitve, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka, potrdi.

IV. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 1.481,44 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ob upoštevanju dejstva, da med strankama ni sporno, da je toženka na podlagi Pogodbe-1 tožnico angažirala za iskanje in selekcijo kandidatov in ob tem, da je tožnica že s predloženo listinsko dokumentacijo dokazala, da je na podlagi Pogodbe-1 za toženko opravljala storitve headhuntinga, bi toženka morala konkretizirane in razdelane navedbe tožnice o samem obsegu (urah) opravljenega dela bolj določno predvsem pa obrazloženo prerekati (npr. zakaj določeno opravilo ni bilo opravljeno ali ni trajalo tako dolgo). Toženka tega ni storila (drugi odstavek 214. člena ZPP).

Višje sodišče lahko le pritrdi pravilnemu stališču in obrazložitvi prvostopenjskega sodišča, ki je v 12. točki izpodbijane sodbe pojasnilo, da je pogodbeni dogovor glede plačila (že citirana določba V. točke Pogodbe-1) povsem jasen in ga ni mogoče razlagati drugače, kot, da je plačilo headhuntinga tožnice določeno za obligacijo prizadevanja, in sicer glede na porabljen čas (10 do 15 ur).