TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Pripoznava dolga v smislu 387. člena ZOR učinkuje le na tek

zastaranja oziroma na odstranitev učinkov zastaranja, nima pa tudi

drugih materialnopravnih učinkov. Okoliščina, da je bil dobropis

naslovljen na tožečo stranko, ima lahko le pomen indikatornega

dejstva o obstoju terjatve tožene stranke do tožeče. Dokazno moč

takega dejstva pa sodišče ocenjuje po pravilih o dokazni oceni skupaj

s presojo ostalih dejstev in dokazov.

Očitek, ki ga izpostavlja tožeča stranka v pritožbi, da je bilo

nepotrebno ugotavljanje pravice do igranja v pokalu UEFA in da je

pomembno le, kdo je dejansko igral, se izgubi že ob nadaljnjem

vprašanju, na katerega tožeča stranka ne daje odgovora, in sicer, na

čem tožeča stranka temelji svojo pravico do dejanskega igranja.

Nedvomno jo lahko izvaja le iz pravice prve O.. Kakšen je njun

položaj glede sporne terjatve, pa je torej očitno lahko stvar le

njunega notranjega razmerja.

Zavrnitev navedenega ugovora tretjega pa lahko pogojuje izločitveno

pravdo oziroma tožbo tretjega, naj sodišče izreče izvršbo za

nedopustno. Takšen zahtevek se vloži proti upniku, torej tistemu, od

katerega volje je odvisen tek izvršilnega postopka. Hkrati lahko

tretji vloži tožbo tudi proti dolžniku, če ta prereka njegovo

pravico, in sicer z deklaratornim tožbenim zahtevkom za ugotovitev

pravice. Brezpredmetna pa je vložitev tožbe proti dolžnikovemu

dolžniku. Ta nima pravnega interesa, da se upira izpolnitvi enemu

upniku namesto drugemu.