TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Presoja vprašanja, ali določena listina predstavlja oporoko po 1. odst. 63. čl. ZD ali le njen osnutek, je odvisna od tega, ali je takšno listino šteti kot podpisano oporoko in ali je bila volja zapustnika usmerjena prav na nastanek te oporoke (animus testandi).

Običajno je, da podpis zapustnika sledi zaključku teksta oporoke, vendar ni moč izključiti, da se tak podpis lahko nahaja v njenem uvodnem delu, če na to kažejo okoliščine konkretnega primera.

S sodbo sodišča prve stopnje je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnikov, ki je glasil na ugotovitev, da listina z naslovom oporoka z dne 18.3.1985 ni veljavna in da zato toženci niso oporočni dediči. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov. Zoper sodbo druge stopnje so tožniki vložili revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Nepodpisana oporoka lahko predstavlja le osnutek oporoke in ne veljavne oporoke. Oporočiteljica je vedela, kako mora biti sestavljena oblično pravilna oporoka, kar potrjuje zaključek, da je ob izostanku njenega podpisa na oporoki moč šteti, da je šlo za osnutek oporoke, bodisi da se zapustnica ni mogla odločiti, komu naj zapusti svoje premoženje oziroma kolikšen del svojega premoženja naj zapusti posameznemu dediču.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno in v razlogih navedlo:

Presoja vprašanja, ali listina z dne 18.3.1985 predstavlja oporoko ali le njen osnutek, je odvisna od tega, ali je omenjeno listino šteti kot podpisano oporoko in ali je bila volja zapustnice J.M. usmerjena prav na nastanek te oporoke (animus testandi). Res je običajno, da podpis sledi zaključku teksta oporoke, vendar ni moč izključiti, da se ta podpis lahko nahaja tudi v njenem uvodnem delu, če na to kažejo okoliščine konkretnega primera. Dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago izpodbijane sodbe in na katera je sodišče druge stopnje posebej opozorilo (ugotovitev, da je pok. J. M. imela nemen svoje premoženje zapustiti otrokom svoje bivše posvojenke - tožencem, da je oporoko lastnoročno napisala, pri čemer se njen podpis nahaja le v začetku, ne pa tudi na koncu teksta, ob zaključku pa je tekst oporoke podpisala tudi priča Engelman Stane) so v obravnavani zadevi nudila zanesljivo podlago materialnopravni presoji sodišča druge stopnje, da je podpis zapustnice J.M. v uvodnem delu listine z 18.3.1985 šteti kot podpis oporočiteljice v smislu 1. odstavka 63. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76, 23/78), in presojo, da je bila volja zapustnice ob sestavljanju te listine brez dvoma usmerjena na nastanek oporoke in ne zgolj na nastanek osnutka oporoke, pri čemer še v reviziji neutemeljeno vztraja tožeča stranka.

Materialno pravo je bilo zato v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno.