TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik skupaj s starši zapustil Slovenijo januarja 1992 in se nato februarja 1992 niso mogli vrniti. Drugostopenjski organ je zato pravilno štel, da se tožniku kot obdobje upravičene odsotnosti iz razloga po 4. alineji tretjega odstavka 1. č člena ZUSDDD prizna petletno obdobje od njegove zapustitve Slovenije, to je obdobje od januarja 1992 do januarja 1997. Oba organa sta tudi pravilno štela, da tožnik za nadaljnje petletno obdobje po obdobju petletne upravičene odsotnosti, to je za obdobje od januarja 1997 do januarja 2002, ni izkazal nobenih konkretnih ravnanj, da bi se v Slovenijo poskušal vrniti. Pri tem je prvostopenjski organ, glede na to, da je bil tožnik v času zapustitve Slovenije mladoleten, njegove poskuse vračanja v RS in nadaljevanja dejanskega življenja v RS, pravilno presojal skozi poskuse vračanja njegove mame, saj mladoletni otroci v zvezi z izdajo dovoljenja za stalno prebivanje sledijo staršem.