TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obtoženega A. E. S. se deloma ugodi in izpodbijana sodba pod točko 1 spremeni tako, da se:

- obtoženca na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je za drugega z uporabo sile in resne grožnje z napadom na življenje in telo zoper drugo osebo izterjal dolg s tem, da je dne 30.9.2009 v Kopru v vozilu najprej R. P. Š. s pestjo udaril v predel leve čeljusti in mu povzročil udarnino levega lica, ga nato na silo potegnil iz vozila, mu iz žepa vzel denarnico, iz nje pa 20 tablet Tramal 200 mg v protivrednosti 20,00 EUR zaradi dolga do Taksi 1, F. C. s.p. ter mu nato z nožem zagrozil, da ga ne sme prijaviti policiji ter si tako navedeno na škodo R. P. Š. protipravno prilastil,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-l,

po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

- enotna kazen zniža na 1 (eno) leto in 8 (osem) mesecev zapora,

medtem, ko se pritožba v ostalem kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče je sodbo v tem delu oprlo na vsebino kazenske ovadbe, ki jo je oškodovanec podal na policiji in ki v kazenskem postopku ni mogel biti zaslišan.

Ovadba ni dokazno sredstvo, s katerim bi se dokazoval obstoj dejstev, ki so navedena v ovadbi, kar pomeni, da ovadba sama zase ni dokaz. Vsebuje sicer določene podatke in pomembna dejstva o storjenem kazenskem dejanju, vendar pa je le te potrebno v postopku šele dokazati in strinjati se je potrebno s pritožbo, da na podlagi izvedenih dokazov ni moč z zanesljivostjo zaključiti, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.