TFL Vsebine / TFLGlasnik

Dejan Jasnič:
Na to, da sem se odločili za samostojno pot: ustanoviti družbo in začeti delati to, kar me veseli, ter poskusiti pri tem uspeti. Triglav in Siemens sta super korporaciji, super delovna mesta, a me je vedno zbadalo vprašanje, ali bi lahko sam naredil kaj več. Ne samo več, ampak drugače, na moj način. Bolj je čas mineval, bolj se je mudilo, da naredim ta korak. Bil je skrajnji čas, da kaj naredim, da si pozneje ne bi imel kaj očitati.

TFL Glasnik:
Kaj natančno delate v Švici?

Dejan Jasnič:
Največ se ukvarjamo s podporo zavarovalnicam pri odkrivanju prevar. Razvili smo lastno programsko orodje, ki pomaga zavarovalnicam odkriti, ali je neki zahtevek verodostojen ali ne. Še zlasti smo aktivni na področju zdravstvenih zavarovanj ter odškodninskih zahtevkov za poškodbe ali nezgode.

TFL Glasnik:
Ali je orodje, ki ste ga razvili, uporabno za vse zavarovalnice in kjer koli?

Dejan Jasnič:
Začeli smo z največjo švicarsko zavarovalnico Helsana, ki jo je zanimalo predvsem, ali so tisti, ki trdijo, da so na bolniški, zares na bolniški, ali pa ob nedeljah morda igrajo v amaterski nogometni ligi. Drugače kot pred leti je danes to, da so rezultati amaterskih nogometnih lig na internetu javno dostopni. Tovrstni prevaranti so na nek način arogantni; javno se hvalijo z goli, po drugi strani pa zahtevajo bolniška nadomestila. Ta so precej visoka, v povprečju 20.000 frankov.

TFL Glasnik:
ABC Transparency je vaše podjetje. Zakaj ste šli v Švico?

Dejan Jasnič:
Tja nas je odpeljala moja žena. Happy wife, happy life pač (smeh). Z ženo sva oba magistrirala v tujini, tujina naju je vedno zanimala. Ko sem ustanovil podjetje, sva rekla, da bova videla, kam naju bo odneslo. Žena je delala v Novartisu v Ljubljani in se ji je prvi ponudila priložnost za delo v Baslu.

TFL Glasnik:
Kako je vaš projekt uporaben v Sloveniji?

Dejan Jasnič:
Projekt je povsod aktualen – za konkretno rešitev je pomembno vprašanje, kateri javni podatki so na voljo. Ne gre za črpanje podatkov s forumov ali facebooka. Gre za podatke, ki so javno objavljeni in dostopni.

Aplikacijo smo razvijali naprej in sem trenutno zelo ponosen na naše delo, saj v aplikacijo uvajamo strojno učenje.

Vsaka zavarovalnica ima za vsako osebo celo vrsto podatkov, od tega, kje je ta oseba zaposlena, kje živi, koliko je stara, za kakšno diagnozo gre in podobno. Vsi, ki se ukvarjamo z zavarovalniškimi prevarami, vemo, da nam določeni podatki lahko dajo indic, da zahtevek ni verodostojen. Človek je lahko hkrati pozoren na le par takšnih indikatorjev. Če je recimo nekdo dan po sklenitvi pogodbe prišel prijavit škodo, se nam to zdi sumljivo. Današnja tehnologija in digitalizacija omogočata strojno učenje s pomočjo programske opreme. Na ta način ugotavljamo številne nove, natančnejše indikatorje in jih hkrati apliciramo na vsak odškodninski zahtevek. Model se uči na podlagi zgodovinskih podatkov o prevarah. Ugotavlja njihove vzorce, statistično relevantne vrste podatkov, ki nakazujejo na prevare in opredeljuje njihovo jakost.

Pri tem mi je zlasti všeč, da ne odkrivamo tople vode, saj ti modeli obstajajo že desetletja, uporabljajo jih aktuarji v zavarovalnicah. Novost je količina podatkov v digitalni obliki. Novost je tudi procesorska moč računalnikov. To dvoje lahko združimo in pogledamo, česa se je model naučil, in če se je kaj naučil, ali lahko to uporabljamo za odkrivanje prevar. Metodologij je cel kup, nam pa je pomembno, da razumemo vsak korak. Ko nam bo model jutri sporočil, da je neka oseba visoko tvegana, moramo razumeti, zakaj je temu tako. To pač ne more biti črna skrinjica, ki bi ji slepo zaupali.

TFL Glasnik:
Imam celo vrsto vprašanj, a najprej vas moram pohvaliti, kako zelo preprosto in plastično ste to opisali. Ob tem me zanima, kaj dela pravnik v strogo umetni inteligenci? Kako se ta model zdaj obnaša?

Dejan Jasnič:
Vse skupaj se zdi relativno preprosto: zmečeš neke podatke v stroj in stroj ti pove svoje. To je tako daleč od resnice! Zelo pomembno je vsebinsko razumevanje vnosnih podatkov in rezultatov, zaradi česar brez temeljnega znanja o zavarovalniških prevarah pač ne gre.

Eno leto smo ugotavljali, ali ima zavarovalnica dovolj kakovostnih podatkov, da jih sploh lahko vnesemo v model. Po mnogih mesecih dela smo ugotovili, kateri podatki bi lahko bili sploh uporabni. V sedanji fazi tega pilota bomo z ekipo zavarovalnice (švicarske, op. a.) na predstavitvi pogledali, kaj model sporoča in preverili, ali je to smiselno.

TFL Glasnik:
Ali ste prvi, ki ste se lotili česa takega?

Dejan Jasnič:
Obstaja kar nekaj ponudnikov naprednih rešitev za zaznavanje prevar. Vsi se hvalijo, da imajo »machine learning« tehnologijo v ozadju. Kako dobre so te rešitve, ne vem. Pri našem projektu s švicarsko zavarovalnico mi je všeč, da gradimo rešitev postopoma in so tudi sami izrazili željo za takšen razvoj.

TFL Glasnik:
Kaj pa druge zavarovalnice? Ste se jih lotili tudi v Sloveniji?

Dejan Jasnič:
Ne, v Sloveniji s temi rešitvami nismo prisotni. Za zdaj smo osredotočeni na švicarski trg, kjer njihove največje zavarovalnice uporabljajo naše aplikacije.

TFL Glasnik:
Velik dosežek, saj vas ne bi kar tako izbrali v tako veliki švicarski zavarovalnici.

Dejan Jasnič:
Imel sem srečo, da sem ravno na začetku srečal pravega človeka, ki ga je zanimala analitika, ki so ga zanimali podatki. Ne zgodi se namreč pogosto, da bi zavarovalnice zaposlovale podatkovne analitike na delovnih mestih, povezanih s prevarami. To je tradicionalno področje, kjer srečate nekdanje policiste, detektive in podobno.

TFL Glasnik:
Kam se boste še podali, saj je to zelo zanimiv izziv, kajti prevare se ne dogajajo samo v zavarovalnicah.

Dejan Jasnič:
Opažamo, da so največja prepreka vhodni podatki. Podatkov v digitalni obliki je ogromno, vendar je podatkov, ki so sistemizirani, ki so prečiščeni, skladni, preverjeni, neverjetno malo. Ob tem moram poudariti, da je pri tem Zavarovalnica Triglav v primerjavi s tujimi zavarovalnicami precej napredna. Iz tega razloga je zelo težko priti do strank, ki bi bile zrele za takšne analize. Na našem trenutnem projektu se 'igramo' s skupino skoraj dva tisoč preiskanih primerov v zadnjih petih letih, kar je s statističnega vidika zelo malo. Še manj je zavarovalnic, ki imajo vsaj toliko podatkov. Največji izziv je najti tiste organizacije, ki imajo uporabljive zgodovinske podatke.

TFL Glasnik:
Kakšni so vaši prihodnji načrti?

Dejan Jasnič:
Glede naše programske rešitve je vse videti super. Ključno pa je, ali bo kolegom iz zavarovalnice s pomočjo te rešitve uspelo najti prevarante. Šele takrat bomo lahko rekli, da rešitev deluje. Sem optimističen. Model bi se lahko potem uporabljal tudi v drugih zavarovalnicah in tudi v drugih državah.

TFL Glasnik:
Še enkrat se bom vrnila k vprašanju, kako se je pravnik znašel v IT-svetu.

Dejan Jasnič:
Čisto naključje. Če bi me pred desetimi leti vprašali, česa si želim, bi imel čisto drugo predstavo. S prevarami v zavarovalništvu sem se srečal v Zavarovalnici Triglav, kjer sem začel kot pravnik v pravni službi za odvisne družbe. Takrat sem se začel ukvarjati s preiskovanjem primerov nekaterih spornih ravnanj v skupini. Zavarovalnica je že takrat načrtovala ustanovitev posebne službe za preprečevanje prevar in so mi ponudili vodenje te službe. Pred tem zagotovo nisem imel nikakršnih načrtov, da bi se ukvarjal s prevarami. Postaviti novo službo pa mi je pomenilo izziv.

TFL Glasnik:
Ali vas bomo čez tri leta videli v Sloveniji?

Dejan Jasnič:
Po mojem ne, saj sta otroka stara 11 in 14 let. Selili smo se že dvakrat in v tretje verjetno ne bi šlo več tako zlahka. Moram pa reči, da nam ni hudega.

TFL Glasnik:
Radi pa hodite v Slovenijo. Kaj vas še veže nanjo?

Dejan Jasnič:
To je jasno: prijatelji in družina. Pa tudi poslovne vezi. V Sloveniji imamo uporabnike naše aplikacije Žvižgavka. To je bil naš čisto prvi samostojni projekt. Želeli smo postaviti aplikacijo, ki bi predstavljala varen kanal za prijave nepravilnosti ali prevar, goljufij ali zlorab v športu. Prvi naročnik je bil Olimpijski komite Slovenije, ki so mu nato sledili še drugi, med drugim tudi KZS in NZS. Moram povedati, da aplikacija dobro deluje in da je tudi prijav po njej precej. Šport pri tem izstopa po številu prijav. Tisti, ki so aktivni v športu, v to vlagajo svojo energijo. Če se zgodi neka zloraba, jo težko prespijo in nanjo pozabijo, ker jim pač ni vseeno. Takšni ljudje zlorabe prijavijo, pri tem pa s prijavo ne tvegajo, da bi izgubili službo. To je velika razlika med prijavami v športu in v korporativnem svetu.

V Ameriki je žvižgaštvo mnogo bolj razvito, a statistika kaže, da je v korporacijah v povprečju letno le devet prijav na tisoč zaposlenih. Od tega jih je 70 odstotkov kadrovske narave. Vzrok je v tveganju izgube službe. Zato je odlično, da je bila oktobra lani sprejeta evropska direktiva o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi.

TFL Glasnik:
In na koncu, kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Dejan Jasnič:
Slovenija je relativno majhna država, a smo še vedno tako netransparentni. Zdi se, kot da se nekateri podatki namerno skrivajo, čeprav bi morali biti javno razkriti. Poslovanje bi bilo mnogo lažje in uspešnejše, če bi bilo več transparentnosti.

Ni vprašanje, zakaj Slovenci odhajamo v tujino. Edino prav je tako. Pravo vprašanje je, ali v Slovenijo prihajajo visoko izobraženi tuji strokovnjaki.