na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba II Cp 1331/2020 - obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nesreča - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - nastan...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
21.10.2020
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba II Cp 1331/2020
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00044584
SENAT, SODNIK
Dušan Barič (preds.), Blanka Javorac Završek (poroč.), Barbara Krpač Ulaga
INSTITUT VSRS
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nesreča - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - nastanek škode na ozemlju RS - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina - katastrofalna škoda - izredno hud primer po Fischerjevi lestvici - obseg škode - trditvena podlaga tožbe - izvedensko mnenje - predpravdno izvedensko mnenje - poziv k predložitvi prevoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - posredni oškodovanci - žena in otroci - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - sprememba tožbe - prilagoditev zneska ugotovitvam izvedenca - tek zakonskih zamudnih obresti - zamuda zavarovalnice - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni
- v III. točki izreka glede zakonskih zamudnih obresti tako, da je dolžna tožena stranka plačati drugi tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 20.000 EUR od 14. 12. 2016 do prenehanja obveznosti, od zneska 15.000 EUR pa od 13. 11. 2019 do prenehanja obveznosti,
- v V. točki izreka glede zakonskih zamudnih obresti tako, da je dolžna tožena stranka plačati tretji tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 10.000 EUR od 14. 12. 2016 do prenehanja obveznosti, od zneska 16.000 EUR pa od 13. 11. 2019 do prenehanja obveznosti,
- v VII. točki izreka glede zakonskih zamudnih obresti tako, da je dolžna tožena stranka plačati četrti tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 15.000 EUR od 14. 12. 2016 do prenehanja obveznosti, od zneska 11.000 EUR pa od 13. 11. 2019 do prenehanja obveznosti.
II. V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
III. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
- v III. točki izreka glede zakonskih zamudnih obresti tako, da je dolžna tožena stranka plačati drugi tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 20.000 EUR od 14. 12. 2016 do prenehanja obveznosti, od zneska 15.000 EUR pa od 13. 11. 2019 do prenehanja obveznosti,
- v V. točki izreka glede zakonskih zamudnih obresti tako, da je dolžna tožena stranka plačati tretji tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 10.000 EUR od 14. 12. 2016 do prenehanja obveznosti, od zneska 16.000 EUR pa od 13. 11. 2019 do prenehanja obveznosti,
- v VII. točki izreka glede zakonskih zamudnih obresti tako, da je dolžna tožena stranka plačati četrti tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 15.000 EUR od 14. 12. 2016 do prenehanja obveznosti, od zneska 11.000 EUR pa od 13. 11. 2019 do prenehanja obveznosti.
II. V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
III. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Primeri katastrofalnih škod so zelo različni, je pa zanje značilno prelivanje (prepletanje) posameznih oblik nepremoženjske škode, tako da je te oblike nemogoče točno razmejiti drugo od druge. Zato v takšnih primerih pri odmeri odškodnine ni toliko pomembno, koliko znaša priznani znesek odškodnine za posamezno obliko škode, temveč je bistveno, kolikšen je skupni znesek odškodnine za vse priznane oblike škode.
Ni moteče, da zvišanje tožbenega zahtevka s strani posrednih oškodovancev na naroku 13. 11. 2019 ni bilo posebej utemeljeno. Iz podatkov spisa je razvidno, da so posredni oškodovanci tožbeni zahtevek zvišali po podaji mnenj obeh sodnih izvedencev, ker so očitno presodili, da jim glede na vsebino teh mnenj pripada višja odškodnina od prvotno zahtevane. Pri določitvi višine odškodnine za nepremoženjsko škodo ne gre le za vprašanje dejanske narave, temveč tudi za pravno vprašanje oziroma za pravilno uporabo materialnega prava (zapolnitev pravnega standarda pravične denarne odškodnine). Zato posebna utemeljitev zvišanja tožbenega zahtevka v konkretnem primeru ni bila nujna.
Ni moteče, da zvišanje tožbenega zahtevka s strani posrednih oškodovancev na naroku 13. 11. 2019 ni bilo posebej utemeljeno. Iz podatkov spisa je razvidno, da so posredni oškodovanci tožbeni zahtevek zvišali po podaji mnenj obeh sodnih izvedencev, ker so očitno presodili, da jim glede na vsebino teh mnenj pripada višja odškodnina od prvotno zahtevane. Pri določitvi višine odškodnine za nepremoženjsko škodo ne gre le za vprašanje dejanske narave, temveč tudi za pravno vprašanje oziroma za pravilno uporabo materialnega prava (zapolnitev pravnega standarda pravične denarne odškodnine). Zato posebna utemeljitev zvišanja tožbenega zahtevka v konkretnem primeru ni bila nujna.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.