TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i v prvi in drugi alineji 1. tč. izreka (kolikor je toženi stranki naloženo plačilo najemnine oz. uporabnine v naslednjih zneskih: 353.265,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.6.1995 do plačila; 380.990,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.12.1993 do plačila), ter v 6. tč. izreka (tj. glede odločitve o pravdnih in izvršilnih stroških), s p r e m e n i pa se v 8. in 9. alineji 1. tč. izreka tako, da ti dve alineji zaporedoma glasita:

"- 1.536.732,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.12.2000 do plačila;

- 1.536.732,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.12.2001 do plačila";

v preostalem delu pa se pritožba tožene stranke zavrne in se v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu p o t r d i sodba sodišča prve stopnje, tj. glede 3., 4., 5., 6. in 7. alineje 1. tč. izreka; glede 2. tč. izreka, s katero je toženi stranki naložena odstranitev kioska s parc. št. 9729 k.o. P. v P. in izročitev v posest tožeči stranki zemljišča v površini 90 m2, in glede 5. tč. izreka, s katero je zavrnjen pobotni ugovor tožene stranke (v znesku 3.923.330,00 SIT).

 

Pri obrestih gre za akcesorno terjatev, ki deli usodo glavnice. Terjatev iz naslova glavnice je v obravnavanem primeru nastala pred 1.1.2002, zato glede na 1060. čl. ZOR ne prihaja v poštev določba 376. čl. OZ, po kateri obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.