TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne ter se sodba in sklep v izpodbijanih III. - V. točki potrdita.

II. Tožnik je dolžan toženkama nerazdelno v 15 dneh povrniti stroške odgovora na pritožbo 1.129,29 EUR.

Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je zavrglo vmesni ugotovitveni zahtevek na ugotovitev zunajzakonske zveze. Obstoja le-te namreč ni mogoče uveljavljati niti s samostojnim tožbenim zahtevkom niti z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom, ampak se to vprašanje presoja le kot predhodno vprašanje.

Sodišče prve stopnje je v 51. točki obrazložitve pojasnilo, da je bila med tožnikom in A. A. življenjska skupnost, sam njen obstoj pa je konkretiziralo oz. pojasnilo v 55. točki obrazložitve, ko je ugotovilo, da je skupnost prvotno trajala od 7. 4. 2015 do 29. 8. 2016 (ko je razpadla – 56. točka obrazložitve), nato pa se je 26. 5. 2017 ponovno vzpostavila in trajala do A. A. smrti (58. točka obrazložitve), za skupno trajanje življenjske skupnosti med tožnikom in A. A. v trajanju 1 leto in (dobre) 4 mesece pa je ugotovilo, da ni mogoče šteti za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost. V takšnem zapisu pritožbeno sodišče ne vidi nejasnosti ali pomanjkljivosti, zaradi katerih sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti.

Toženki sta ves čas postopka zatrjevali, da med tožnikom in A. A. sploh ni bilo življenjske skupnosti. Zato ni mogoče zaključiti, da bi sodišče s tem, ko je ugotovilo, da je življenjska skupnost prenehala, odločalo preko dejanskih trditev toženk: onidve sta trdili, da življenjska skupnost sploh ni obstajala, sodišče pa je ugotovilo, da je del obdobja obstajala, vmes pa je bila prekinjena oz. ni obstajala.

Prav ima pritožba, ki opozarja, da je treba pogoj dalj časa trajajoče življenjske skupnosti ugotavljati v vsakem konkretnem primeru, upoštevaje vse okoliščine in intenzivnost odnosa. In ravno ob presoji konkretnega primera in konkretnih okoliščin je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zveza med tožnikom in A. A. takšnega pogoja ni izpolnjevala.