TFL Vsebine / Revija Pamfil

Skoraj brez izjeme veljajo za zapečkarje, ki v potu svojega obraza rijejo po majceni krpi zemlje, za katero se pravdajo s svojimi največjimi sovražniki – sorodniki in sosedi, se grebejo za nepomembne uradniške službe, v katerih nato brez napredka životarijo desetletja, v prostem času pa se predvsem temeljito zapijajo. Če ste v tem zapisu prepoznali Slovence (ne pa npr. Rusov ali Indijcev), ste tudi sami že nasedli zablodeli mantri, ki se je prek nekritičnega dolgotrajnega ponavljanja povzpela do položaja edine “svete resnice” v domačih krajih. Ko slovenski vrhunski pravniki, populistični filozofi, politiki, znanstveniki, pisatelji, humanisti in drugi veleumi težjih kalibrov intelektualnim prilogam časopisov naklonijo intervju ali globoko kontemplativen esej o duši naroda, slednji vedno vsebuje nedvomno spoznanje – Slovenija in Slovenci so majhni, ubogi, nebogljeni, zaprti sami vase in popolnoma nerazgledani glede globalnih vprašanj. Vsi omenjeni pomembneži se glede tega očitno strinjajo, pa četudi se sicer ne prenesejo med seboj.