TFL Vsebine / TFLGlasnik

IZHODIŠČE

Z vidika krepitve nadziranja poslovanja zdravstvenih zavodov v lasti države je bil pomemben Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (Uradni list RS, št. 100/22, 141/22 – ZNUNBZ, 76/23), ki je okrepil vlogo notranje revizije v zdravstvenih zavodih in zahteval tudi redno (letno) revidiranje njihovih računovodskih izkazov.

Notranjo revizijo javnih financ¹ predvideva zakon, ki ureja javne finance, in sicer za vse (ne)posredne proračunske uporabnike. Notranja revizija predstavlja neodvisno preverjanje sistemov finančnega poslovodenja (menedžmenta) in kontrol ter svetovanje poslovodstvu (lastnemu) za izboljšanje njihove učinkovitosti. Glede na to je nujno, da postane notranja revizija standard vsakega javnega zdravstvenega zavoda, saj zagotavlja dodaten oziroma poglobljen nadzor nad njegovim delovanjem.

Zato je vlada v bolnišnicah in drugih javnih zavodih na sekundarni oziroma terciarni ravni zdravstvene dejavnosti predlagala uvedbo okrepljene notranje revizije, in sicer z novim 30.a členom ZZDej-a.

V zvezi z uvedbo redne revizije računovodskih izkazov zdravstvenih zavodov vlada v obrazložitvi predloga zakona ne zapiše ničesar, vendar je razumeti, da so razlogi enaki kot pri krepitvi notranjerevizijske dejavnosti v njih.

Zakon o zdravstveni dejavnosti

Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZZDej) v 30a. členu določa, da se revizija računovodskih izkazov zdravstvenega zavoda opravi vsako drugo leto, vsako leto pa pri tistih, ki imajo:

• skupno vrednost aktive v bilanci stanja višjo od 40 milijonov evrov ali več kot 1.000 zaposlenih.

Mnenja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljevanju: ANR) je 20. januarja 2023 na svojih spletnih straneh objavila pojasnilo,² v katerem se je med drugim opredelila tudi do obdobja, za katerega mora biti sklenjena pogodba o revidiranju zdravstvenega zavoda po 30a. členu ZZDej-a. V zvezi s tem je stališče ANR-ja, da so, ker je revizija računovodskih izkazov določena z ZZDej-em, izpolnjene zakonske zahteve, da se pogodbe o revidiranju v teh primerih morajo skleniti za najmanj tri leta, ne glede na to, da se revizija računovodskih izkazov nekaterih zavodov izvaja le vsako drugo leto.

Pravila revidiranja³

a. Sprejemanje in ohranjanje razmerij z naročniki

Mednarodni standard upravljanja kakovosti 1 (MSUK 1) določa, da si mora revizijska družba določiti cilje kakovosti, ki obravnavajo sprejemanje in ohranjanje razmerij z naročniki, pri čemer:

a. morajo ustrezne presoje revizijske družbe o tem, ali naj sprejme ali ohranja razmerje z naročnikom, temeljiti na pridobljenih informacijah o:

1. vrsti in okoliščinah posla,
2. neoporečnosti in etičnih vrednotah stranke (vključno s poslovodstvom in po potrebi s pristojnimi za upravljanje),
3. sposobnosti podjetja, da izvede posel v skladu s strokovnimi standardi ter ustreznimi zakonskimi in regulativnimi zahtevami;

b. finančne in operativne prednostne naloge podjetja ne smejo voditi k neustreznim presojam o sprejemanju ali ohranjanju razmerja z naročnikom ali posebnega.

Obseg informacij za sklep o sprejemanju ali ohranjanju razmerja z naročnikom mora biti zadosten.

b. Začetni saldi

Mednarodni revizijski standard 510 (v nadaljevanju: MSR 510) zahteva, da revizor pridobi zadostne in ustrezne revizijske dokaze o tem, ali začetna stanja vsebujejo napačne navedbe, ki pomembno vplivajo na računovodske izkaze tekočega obdobja, tako da:

• ugotovi, ali so bila končna stanja prejšnjega obdobja pravilno prenesena v tekoče obdobje oziroma ali so bila prilagojena, kjer je to ustrezno;
• ugotovi, ali začetna stanja odražajo uporabo ustreznih računovodskih usmeritev; in
• opravi enega ali več postopkov od naslednjih:

1. če so bili računovodski izkazi predhodnega leta revidirani, pregleda delovno gradivo prejšnjega revizorja, da pridobi dokaze glede začetnih stanj,
2. ovrednoti, ali revizijski postopki, opravljeni v tekočem obdobju, zagotavljajo dokaze, ki so pomembni za začetna stanja, ali
3. opravi posebne revizijske postopke, da pridobi dokaze glede začetnih

Če revizor pridobi revizijske dokaze, da začetna stanja vsebujejo napačne navedbe, ki bi lahko pomembno vplivale na računovodske izkaze tekočega obdobja, izvede take dodatne revizijske postopke, kot je v danih okoliščinah primerno, da določi njihov učinek na računovodske izkaze tekočega obdobja. Če revizor ugotovi, da take napačne navedbe obstajajo v računovodskih izkazih tekočega obdobja, revizor obvesti o napačnih navedbah ustrezno raven poslovodstva in pristojne za upravljanje v skladu z MSR-jem 450.

Računovodske usmeritve, ki se izražajo v začetnih stanjih, morajo biti dosledno uporabljene v računovodskih izkazih tekočega obdobja, spremembe v računovodskih usmeritvah pa pravilno upoštevane in ustrezno predstavljene ter razkrite v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.

Če revizor:

1. ne more pridobiti zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov glede začetnih stanj ali
2. ugotovi, da začetna stanja vsebujejo napačno navedbo, ki pomembno vpliva na računovodske izkaze tekočega obdobja, in učinek te napačne navedbe ni pravilno upoštevan ali ni ustrezno predstavljen ali razkrit,
3. revizor izrazi mnenje s pridržki, odklonilno mnenje ali zavrne, da bi izrazil mnenje o računovodskih izkazih, kot je ustrezno v skladu s prenovljenim MSR-jem 705.

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta strokovna razlaga.

Celoten članek je dostopen za naročnike!