TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 195/2018 z dne 25. 10. 2018, III. točka izreka sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1977/2017 z dne 1. 3. 2018 ter I. in III. točka izreka sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 1649/2015-II z dne 21. 4. 2017 se razveljavijo. Zadeva se v razveljavljenem obsegu vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.   Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

Pravica do obrazložene sodne odločbe pomeni samostojno razsežnost pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave. Pravici pritožnikov do opredelitve in do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke upošteva, da pretehta njihovo relevantnost in dopustnost ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev lahko bistvenega pomena in so dopustne, v obrazložitvi tudi opredeli. Kadar instančno sodišče pritrdi pravnemu naziranju nižjega sodišča, je sicer zahteva po obrazloženosti odločbe načeloma lahko nižja od siceršnje zahteve po obrazloženosti sodnih odločb, vendar to lahko velja le, če je iz sodbe nižjega sodišča mogoče razbrati razloge za sprejeto odločitev in se je nižje sodišče že opredelilo do upoštevnih navedb stranke. Z vidika vsebine in obsega dolžnosti sodišča do opredelitve do strankinih navedb in dolžnosti obrazložene sodne odločbe je pomembno tudi to, da sodišče nacionalne predpise razlaga ustavnoskladno, torej ob sprejetem izhodišču uporabe Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah tudi z njenim upoštevanjem v luči načela skladne razlage. Ker iz obrazložitve prvostopenjske sodbe ni mogoče razbrati, na kakšen način je bil izpolnjen standard pojasnilne dolžnosti v smislu zahtev Direktive 93/13/EGS, je sodišče prve stopnje kršilo pravico pritožnikov do obrazložene sodne odločbe. S pritrditvijo razlogom prvostopenjske sodbe tudi drugostopenjsko in revizijsko sodišče nista vsebinsko odgovorili na navedbe pritožnikov v pritožbenem postopku, s čimer sta sami kršili njihovo pravico do opredelitve.