TFL Vsebine / TFLGlasnik

Prilagajanje računovodskih izkazov za doseganje načrtovanih rezultatov je zelo pogosto. V prispevku prikazujemo dveh različni obliki preiskovanja, revizijo računovodskih izkazov in forenzično revizijo, kot metodi za ugotavljanje resničnosti prikazanega finančnega položaja podjetja. Revizija računovodskih izkazov je zakonsko predpisana za vse srednje in velike gospodarske družbe in je najpogostejša oblika preiskovanja. Njen osnovni namen je poročanje lastnikom, ali so računovodski izkazi v bistvenih pogledih resnična in poštena slika poslovanja. Njena ključna naloga ni odkrivanje prevar, kot je to pri drugi obliki preiskovanja, forenzičnem pregledu.

1 Uvod

Prilagajanja računovodskih informacij za doseganje načrtovanega rezultata podjetja so zelo pogosta, kljub izpopolnjevanju zakonov in prepisov. Da bi se lahko prepričali o resničnosti računovodskih informacij, si različne interesne skupine najamejo strokovnjake (revizorje), ki opravijo postopke preiskovanja, v katerih podajo sodbo o računovodskih informacijah. Naloga revizorjev je, da nepristransko išče in ocenjuje dokaze, ki so potrebni za oblikovanje neodvisnega mnenja o resničnosti in poštenosti informacij v računovodskih poročilih, in da ugotovijo, ali so predstavitve podjetja v skladu z zakonodajo ter pravili.

V praksi se dogaja, da je pojem revizije razumljen zelo široko in velikokrat slišimo: »Kako pa tega revizija ni ugotovila?«

Namen prispevka je na kratko predstaviti različne oblike preiskovanja, ki jih opravljajo revizorji ter se osredotočiti na dva izmed njih, revizijo računovodskih izkazov in forenzični pregled, ki ga opravi forenzični računovodja. Gre za dva različna postopka, ki se lahko izvedeta v različnih vsebinah. Temu primerni so rezultati in tudi oblike poročil, ki jih strokovnjaki (revizorji) pripravijo. Predvsem se bova osredotočili na razlike med revizijo in forenzičnim pregledom, saj je v praksi zaznati veliko napačnih interpretacij izvedenih revizijskih pregledov. Pričakuje se, da so podatki iz računovodskih poročil resnični in pošteni, kakor hitro so pregledani s strani revizorja računovodskih izkazov in da je osnovni cilj revizije odkrivanje prevar.

2 Vrste preiskovalnih postopkov

Kot smo predstavili v uvodu, bomo v tem poglavju na kratko predstavili vrste preiskovalnih postopkov, ki jih v slovenskem okviru poznamo.

Preiskovalni postopki se nam pojavljajo v obliki revizije, kontroliranja, inšpiciranja, skrbnih in forenzičnih pregledov. Vse te oblike preiskovalnih postopkov lahko opredelimo kot vrste nadzora.

Kontroliranje je pretežno preprečevalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano vzporedno nadziranje, ki ga opravljajo v nadzirano delovanje organizacijsko vključeni organi, delujoči po načelu stalnosti.

Inšpekcija je pretežno popravljalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano poznejše nadziranje, ki ga opravljajo organi, ki niso vključeni v nadzirano delovanje in ne delujejo po načelu stalnosti.

Revidiranje je pretežno popravljalno, na izvedenskem obnavljanju zasnovano poznejše nadziranje, ki ga opravljajo organi, ki niso organizacijsko vključeni v nadzirano delovanje in ne delujejo po načelu stalnosti. Obsega oblikovanje in vrednotenje dokazov o trditvah v zvezi s predmetom nadziranja ter poročanje o ugotovitvah uporabnikom, ki jih takšne informacije zanimajo, da bi na tej podlagi lahko ustrezno ukrepali. Med postopke revidiranja sodijo tudi skrbni in forenzični pregledi (Odar, 2009, 27).

Vrst preiskovalnih postopkov lahko razdelimo v tri osnovne skupine:

• preiskovalni postopki po Zakonu o gospodarskih družbah,

• preiskovalni postopki po Zakonu o revidiranju,

• preiskovalni postopki po lastni izbiri.

V nadaljevanju bomo preiskovalne postopke imenovali revizija, pod katero bomo razumeli revizijo v ožjem smislu (revizija računovodskih izkazov) in revizija v širšem smislu (kamor sodijo vsi ostali preiskovalni postopki, kot jih pozna zakon o revidiranju).

2.1 Revizije po Zakon o gospodarskih družbah

Zakon o gospodarskih družbah zahteva izvedbo revizije v več primerih.

V glavnem jih lahko razdelimo v dve temeljni skupini, in sicer:

• revizija računovodskih izkazov in

• druge revizije.

2.1.1 Revizija računovodskih izkazov

Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, mora pregledati revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.

Revizorja imenuje skupščina družbe (ali drug pristojen organ).

2.1.2 Druge revizije po ZGD

Najpogosteje se revidira v naslednjih primerih:

• izredne revizije,

• posebne revizije in

• revizije v postopkih sprememb v kapitalu.

Več o vsebini posameznih revizij pišemo v poglavju 3.2 tega gradiva.

2.2 Revizije po Zakon o revidiranju

Zakon o revidiranju ureja revidiranje in strokovna področja, povezana z revidiranjem. Za nadaljnje razumevanje in povezovanje izrazoslovja iz ZGD-ja povzemamo nekaj ključnih pojmov iz Zakona o revidiranju:

Revidiranje pomeni revidiranje računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanje dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področja revidiranja, dajanja zagotovil in etike.

Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.

Drugi posli dajanja zagotovil so revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, kot so opredeljeni v pravilih mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.

Posli opravljanja dogovorjenih postopkov so storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in organizacijo ali kako tretjo stranko, ki so opredeljene v pravilih mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.

Celoten članek je dostopen za naročnike!