TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Po 6. odst. 181. čl. ZPP tožnik, ki se je odpovedal tožbenemu
zahtevku, ne more v isti stvari znova vložiti tožbe. Za isto stvar se
smatra tožbeni zahtevek, ki je istoveten po svoji vsebini in po
dejanski podlagi, na kateri temelji. V obravnavanem primeru pa ni
skladnosti niti glede vsebine zahtevka, kateremu se je tožnica
odpovedala v prejšnji pravdi, ker je prej zahtevala razvezo pogodbe o
dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, v
tem sporu pa zahteva razveljavitev iste pogodbe zaradi zmote. Okrožno
sodišče se zmotno spušča v presojo utemeljenosti zahtevka za
razveljavitev pogodbe, ker se o utemeljenosti odloča s sodbo,
procesne predpostavke pa se presojajo po navedbah v tožbi in vsebini
zahtevka ne glede na njegovo utemeljenost. Tudi dejanska podlaga
zahtevka ni identična, ker se poleg dejstev v prejšnji pravdi
navajajo tudi druga dejstva glede obnašanja toženca pri izvrševanju
pogodbenih obveznosti, kar je sprememba dejanske podlage glede na
naravo in vsebino pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Preživljalčeva
obveznost je trajne narave, zato vsak nov dogodek v zvezi z
izvrševanjem te obveznosti pomeni novo dejansko podlago za
izpodbijanje pogodbe. Odpoved tožbenemu zahtevku za izpodbijanje
pogodbe učinkuje samo glede določenih dejstev, na katerih je temeljil
zahtevek. Odpoved pravici, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju
izpodbija iz kateregakoli razloga sicer nima pravnega učinka, ker bi
bilo to v nasprotju z določili zakona o dedovanju, ki urejajo to
pogodbo in s katerimi se zagotavlja pravna varnost preživljancem.
ORIGINAL:
Prema odredbi čl. 181. st. 6. ZPP, tužilac koji se odrekao tužbenog
zahteva ne može u istoj stvari ponovo podneti tužbu. Medjutim, pod
istom stvari podrazumeva se tužbeni zahtev koji je istovetan i po
svojoj sadržini i po činjeničnom osnovu na kome je zasnovan. U ovom
slučaju ne postoji podudarnost ni u pogledu sadržine zahteva od koga
se tužilja u ranijoj parnici odrekla, pošto je ranije tražila raskid
ugovora o doživotnom izdržavanju zbog neizvršenja ugovornih obaveza,
a u ovom sporu zahteva poništaj istog ugovora zbog zablude. Okružni
sud se pogrešno opušta u ocenu osnovanosti zahteva za poništaj
ugovora, jer se o osnovanosti zahteva odlučuje presudom, a procesne
pretpostavke za vodjenje spora cene se prema navodima tužbe i prema
sadržini zahteva nezavisno od njegove osnovanosti. Činjenični osnov
zahteva takodje nije identičan, jer se pored činjenice u ranijoj
parnici navode i druge činjenice u pogledu ponašanja tuženog u vezi
sa izvršavanjem ugovornih obaveza što predstavlja izmenu činjeničnog
osnova obzirom na prirodu i sadržinu ugovora o doživotnom
izdržavanju. Obaveza davaoca izdržavanja je trajne prirode, pa svaki
novi dogadjaj i postupak u vezi sa izvršavanjem te obaveze
predstavlja novi činjenični osnov za pobijanje ugovora, a odricanje
od tuženog zahteva za pobijanje ugovora proizvodi pravno dejstvo samo
u pogledu odredjenih činjenica na kojima je zahtev bio zasnovan.
Inače, odricanje od prava da se ugovor o doživotnom izdržavanju
pobija po bilo kom osnovu nema pravnog dejstva, jer bi to bilo
protivno odredbama zakona o nasledjivanju koje regulišu ovaj ugovor i
kojima se obezbedjuje pravna sigurnost izdržavanim licima.