TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-487/2016/12 (1312-12) z dne 16. 12. 2016 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka navaja, da bo pomoč tožniku lahko nudil očetov prijatelj v Kabulu in da v Kabulu obstajajo možnosti za izpolnjevanje osnovnih življenjskih potreb. S tem v zvezi pa sodišče ugotavlja, da na osebnem razgovoru tožena stranka tožniku ni postavila vprašanja, ali bi dejansko lahko živel pri tem prijatelju oziroma ali bi mu ta dejansko lahko nudil pomoč. Tožnik v tožbi zanika, da bi imel to možnost, saj trdi, da je tam shranil zgolj dokumente in da očetov prijatelj nima ne svoje hiše ne svoje mreže, da se je v Kabul preselil šele pred nekaj leti, da se boji za svoje življenje in da zato ni nujno, da sploh še živi v Kabulu. Ker tožena stranka ni postavila vprašanja, ali bi mu očetov prijatelj v primeru vrnitve dejansko lahko pomagal, je imel tožnik šele v tožbi možnost uveljavljati, da to ne bi bilo mogoče.

Tožena stranka navaja tudi možnost pomoči organizacije IOM. Vendar pa je ta organizacija izrecno navedla, da projekt prostovoljnega vračanja in reintegracije ni namenjen notranji razselitveni alternativi, kot jo opredeljuje ZMZ-1 v 29. členu.