na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba in sklep I Cpg 564/2015 - ločitvena pravica – izbris hipoteke – izbrisna tožba – zaznamba izvršbe – del stečajne mase – veljavnost nastanka ločitvene pravice – predodelitev ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
5.1.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba in sklep I Cpg 564/2015
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0069866
SENAT, SODNIK
Irena Dovnik (preds.), Mateja Levstek (poroč.), mag. Damjan Orož
INSTITUT VSRS
ločitvena pravica – izbris hipoteke – izbrisna tožba – zaznamba izvršbe – del stečajne mase – veljavnost nastanka ločitvene pravice – predodelitev zadeve drugemu sodniku – odločanje izvršilnega sodišča o ločitveni pravici
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba tožene stranke zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.
II. Pritožbi tožene stranke zoper II. in IV. točko izpodbijane sodbe se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v tem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
III. Pritožbama tožene stranke zoper popravni sklep z dne 24.12.2014 in zoper dopolnilni sklep z dne 5.3.2015 se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
II. Pritožbi tožene stranke zoper II. in IV. točko izpodbijane sodbe se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v tem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
III. Pritožbama tožene stranke zoper popravni sklep z dne 24.12.2014 in zoper dopolnilni sklep z dne 5.3.2015 se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Sodišče v stečajnem postopku ne priznava ali prereka terjatev, temveč se o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah izjavi stečajni upravitelj kot edini pristojni za take odločitve. Zato je pomembno vprašanje, kdaj je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na spornem parkirišču, saj je od tega odvisno, kdo ima „močnejšo pravico“, kot se je izrazilo sodišče prve stopnje.
Premoženje, ki je predmet zavarovanja, je del stečajne mase, ki jo proda stečajni upravitelj in po izdaji sklepa o prednostni razdelitvi poplača ločitvenega upnika. Sporna nepremičnina – parkirišče – pa ni del stečajne mase, saj ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, zato je pravilna ugotovitev, da na tem premoženju ne obstaja ločitvena pravica, ki bi v stečajnem postopku nad nelastnikom nepremičnine upravičevala prednostno poplačilo upnikove terjatve, torej terjatve tožene stranke, iz določenega premoženja stečajnega dolžnika.
Izvršilno sodišče preverja le pravočasnost prijave terjatve in ločitvene pravice, ne spušča pa se v veljavnost nastanka ločitvene pravice. To je stvar pravdnega postopka, ki teče zaradi prerekanja ločitvene pravice v stečajnem postopku in napotitve na pravdo. Zato sklep izvršilnega sodišča ni pravnomočna odločba o obstoju ločitvene pravice, ki bi preprečevala odločanje o njenem dejanskem obstoju v pravdnem postopku.
Tožena stranka je svoj predlog le navrgla, ni ga pa z ničemer obrazložila. Višje sodišče pa samo ne najde razlogov, zaradi katerih bi predodelitev zadeve tudi odredilo. Zato ni izkoristilo pooblastila iz 356. člena ZPP.
Premoženje, ki je predmet zavarovanja, je del stečajne mase, ki jo proda stečajni upravitelj in po izdaji sklepa o prednostni razdelitvi poplača ločitvenega upnika. Sporna nepremičnina – parkirišče – pa ni del stečajne mase, saj ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, zato je pravilna ugotovitev, da na tem premoženju ne obstaja ločitvena pravica, ki bi v stečajnem postopku nad nelastnikom nepremičnine upravičevala prednostno poplačilo upnikove terjatve, torej terjatve tožene stranke, iz določenega premoženja stečajnega dolžnika.
Izvršilno sodišče preverja le pravočasnost prijave terjatve in ločitvene pravice, ne spušča pa se v veljavnost nastanka ločitvene pravice. To je stvar pravdnega postopka, ki teče zaradi prerekanja ločitvene pravice v stečajnem postopku in napotitve na pravdo. Zato sklep izvršilnega sodišča ni pravnomočna odločba o obstoju ločitvene pravice, ki bi preprečevala odločanje o njenem dejanskem obstoju v pravdnem postopku.
Tožena stranka je svoj predlog le navrgla, ni ga pa z ničemer obrazložila. Višje sodišče pa samo ne najde razlogov, zaradi katerih bi predodelitev zadeve tudi odredilo. Zato ni izkoristilo pooblastila iz 356. člena ZPP.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.