139. Pravilnik o gozdnih prometnicah
Na podlagi tretjega odstavka 3.a člena, šestega odstavka 37. člena ter sedmega odstavka 41. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 in 110/07) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o gozdnih prometnicah
Ta pravilnik določa pogoje za načrtovanje, projektiranje, gradnjo, vzdrževanje, način uporabe in evidentiranje grajenih gozdnih prometnic, načrtovanje, pripravo, uporabo in vzdrževanje negrajenih gozdnih prometnic ter izvajanje gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del z vidika gospodarjenja z gozdovi ter izvajanja posegov v prostor.
Posamezni izrazi uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
grajene gozdne prometnice so gozdne prometnice, katerih kote planuma v mešanem profilu odstopajo od kote terena za več kot 0,5 m na pretežni dolžini trase, sicer so negrajene gozdne prometnice;
2.
gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, omogoča racionalen prevoz gozdnih lesnih sortimentov, je javnega značaja, in je vodena v evidenci gozdnih cest;
3.
gozdna vlaka je grajena ali negrajena gozdna prometnica, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi;
4.
pripravljena gozdna vlaka je negrajena gozdna prometnica, na trasi katere se odstranijo ovire in poravna planum ter opravijo druga potrebna dela. Pripravljena gozdna vlaka ni objekt po predpisih o graditvi objektov;
5.
protipožarna preseka je protipožarna gozdna cesta ali protipožarna pot, ki odpira prostor, kjer je z gozdnogospdarskim načrtom opredeljena 1. ali 2. stopnja požarne ogroženosti gozdov, in je v situacijskem poteku prilagojena zahtevam protipožarnega varstva;
6.
protipožarna gozdna cesta (protipožarna preseka I kategorije) je grajena in utrjena gozdna prometnica, ki odpira večji požarno ogrožen prostor, kjer delež gozda ali njegova ekonomska vrednost ne utemeljujeta izgradnje gozdne ceste ter je v situacijskem poteku prilagojena predvsem zahtevam protipožarnega varstva. Po tehničnih elementih, obliki projektne dokumentacije in načinu gradnje ustreza gozdni cesti, če ta pravilnik ne določa drugače;
7.
protipožarna pot (protipožarna preseka II kategorije) je na pretežni dolžini grajena gozdna prometnica. Namenjena je protipožarnemu varstvu in prevozu s prilagojenimi vozili in kmetijsko mehanizacijo. Po tehničnih pogojih gradnje, obliki potrebne dokumentacije in načinu gradnje ustreza gozdni vlaki, če ta pravilnik ne določa drugače;
8.
odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami je sestavni del trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in zajema vsa strokovna opravila in ukrepe, ki ustvarjajo možnost vstopa v gozdni prostor z namenom koriščenja dobrin tega prostora, ob upoštevanju najmanjših poškodb tal, gozdnega sestoja in krajine in obsega načrtovanje in graditev, gozdnih cest, protipožarnih presek in gozdnih vlak;
9.
predel odpiranja je prostorsko zaokrožen predel z gozdovi, kjer načrtovan gradbeni poseg spremeni način ali učinkovitost spravila in prevoza lesa;
10.
ničelnica gozdne ceste je okvirna os bodoče gozdne ceste, ki je opredeljena s kardinalnimi točkami trase in bistvenimi točkami ničelnice;
11.
kardinalne točke trase so začetek in konec načrtovane trase gozdne ceste ter točke, kjer ničelnica gozdne ceste prečka značilne reliefne oblike (pozitivne kardinalne točke: greben, sedlo, …) ali se jih mora bodoča trasa izogniti (negativne kardinalne točke: brlog, kaluža, …);
12.
bistvene točke ničelnice so tiste točke ničelnice gozdne ceste na terenu, skozi katere mora potekati bodoča trasa gozdne ceste (sedlo, stojišče žične naprave, prehod preko potoka, lesno skladišče, obračališča ipd.). Bistvene točke ničelnice izbrane trase so na terenu označene z lesenimi količki. Bistvena točka ničelnice je lahko tudi pozitivna kardinalna točka trase;
13.
gozdarska investicijska vzdrževalna dela so dela na obstoječih gozdnih prometnicah in protipožarni infrastrukturi;
14.
rekonstrukcije gozdnih prometnic so dela, ki jih je potrebno izvesti zaradi izboljšanja njihovih prometnih ali spravilnih, varnostnih lastnosti in s katerimi se ne posega v prostor zunaj 5 m pasu na vsaki strani tlorisne projekcije gozdne prometnice, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta.
1. Načrtovanje gozdne ceste
3. člen
(sistem načrtovanja odpiranja gozdov z gozdnimi cestami)
(1)
Sistem načrtovanja odpiranja gozdov z gozdnimi cestami sestavljata okvirno načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi cestami in podrobno načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi cestami. Načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi cestami izvaja Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).
(2)
Z okvirnim načrtovanjem odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, ki se izvaja v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja, se določijo prednostna območja za gradnjo gozdnih cest.
(3)
S podrobnim načrtovanjem odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, ki se izvaja v okviru izdelave elaborata ničelnic gozdne ceste (v nadaljevanju: elaborat ničelnic) in je obvezna podlaga za projektiranje gozdne ceste, se določijo bistveni elementi možnih tras gozdne ceste v predelu odpiranja.
4. člen
(elaborat ničelnic)
(1)
Z elaboratom ničelnic se opredelijo:
-
meje predela odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, ki zajema zemljiške parcele gozda, s katerih prevladujoči del spravila lesa gravitira na predvideno gozdno cesto,
-
bistvene točke možnih ničelnic predlagane gozdne ceste,
-
minimalni pogoji za projektiranje in gradnjo, predlog režima uporabe ter omejitve glede načinov spravila lesa.
(2)
Priloga elaborata ničelnice je kopija katastrskega načrta (PKN5) na kateri so vrisane najmanj:
-
meje predela gozdov, ki se odpira z gozdnimi cestami, z mejami zemljiških parcel in njihovimi številkami,
-
meje gozdnogospodarskih prostorskih enot v predelu odpiranja,
-
situacije in imena obstoječih gozdnih cest v predelu odpiranja,
-
obstoječe in načrtovane vlake v veljavnih gozdnogojitvenih načrtih v predelu odpiranja,
-
situacije zakoličenih bistvenih točk ničelnic.
(3)
Pobudo za določitev elaborata ničelnic poda investitor ali njegov predstavnik na Zavod. Pobudi je lahko priložena idejna zasnova predvidene gozdne ceste. Rok za izdajo elaborata ničelnic je en mesec od prejema pobude. Če Zavod ob izdelavi eleborata ničelnice ugotovi, da bi predvidena gradnja gozdne ceste bistveno ogrozila funkcije gozdov, zavrne izdelavo elaborata ničelnice in z odločbo zavrne izdajo soglasja Zavoda za graditev objekta.
2. Projektiranje gozdne ceste
5. člen
(projektiranje gozdne ceste)
(1)
Projektiranje gozdne ceste zajema najmanj izdelovanje in uskladitev projektne dokumentacije za gradnjo gozdne ceste ter z njim povezano svetovanje.
(2)
Projektiranje gozdne ceste se izvaja po pogojih, določenih v predpisih, ki urejajo graditev objektov ter predpisih, ki urejajo gozdove.
(3)
Gozdno cesto sme projektirati samo odgovorni projektant, ki izpolnjuje pogoje za projektiranje po predpisih o graditvi objektov.
6. člen
(načrt gozdne ceste)
Za gradnjo gozdne ceste se izdela načrt gozdne ceste, ki vsebuje:
1.
podatke o imenu in lokaciji objekta, investitorju in izdelovalcu načrta;
3.
tehnično poročilo z naslednjimi vsebinami:
-
podatke o namenu objekta, predelu odpiranja, obstoječih prometnicah, načinih spravila lesa, geoloških, pedoloških, vodnih, klimatskih in sestojnih razmerah ter lastništvu in funkcijah gozdov,
-
podatke o trasah ter bistvenih točkah obravnavanih ničelnic z utemeljitvijo izbrane ničelnice,
-
podatke o gradbenih elementih in tehnologiji gradnje,
-
metode in rezultate hidravličnih računov nadstandardnih cevnih propustov in prečkanj vodotokov,
-
utemeljitev odstopanj od tehničnih zahtev za gozdne ceste iz 9. člena tega pravilnika,
-
presojo neposrednih in posrednih vplivov nameravane gradnje na gozdni ekosistem,
-
oceno gradbenih stroškov;
4.
pregledno karto predela odpiranja (M 1:25000 – 50000);
-
karakteristični prečni profil gozdne ceste v premi (M 1:50, M 1:100),
-
tehnične risbe gozdne ceste, s podatki za zakoličbo cestnega telesa,
-
detajle prečnih profilov gozdne ceste na mestih nestandardnih cevnih propustov in objektov (M 1:50 – 200).
7. člen
(vsebine tehničnih risb načrta gozdne ceste)
(1)
Tehnične risbe načrta gozdne ceste vsebujejo najmanj risbo situacije gozdne ceste, risbo podolžnega profila gozdne ceste, risbo prečnega profila gozdne ceste in so na posameznem listu lahko kombinirane.
(2)
Risba situacije gozdne ceste vsebuje:
-
os gozdne ceste, rob cestišča ter zgornjo in spodnjo stičnico,
-
izogibališča, obračališča, skladišča lesa in priključke gozdnih vlak,
-
mesta cevnih propustov in premostitvenih objektov.
(3)
Risba podolžnega profila gozdne ceste vsebuje:
-
merilo risbe v M(v) 1:100 in M(d) 1:1000,
-
oznake profilov in terensko črto,
-
niveleto planuma z oznako naklona v %,
-
elemente vertikalnih krivin,
(4)
Risbe prečnih profilov gozdne ceste vsebujejo:
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.