TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Sodne poravnave (oziroma sporazuma iz 251.c člena ZIZ) ni mogoče in je glede na izoblikovano sodno prakso tudi v času veljavnosti prejšnjega Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 ni bilo mogoče izpodbijati na način, kot to uveljavlja tožeča stranka (s tožbo na ugotovitev ničnosti sodne poravnave), pač pa s posebno tožbo, ki jo je sedaj veljavni Zakon o pravdnem postopku uredil kot posebno izredno pravno sredstvo. Za ugotovitev ničnosti drugega posla - posojilne pogodbe pa tožeča stranka nima pravnega interesa. Ta pogodba je, kot izhaja iz zapisnika, postala sestavni del sodne poravnave in terjatev iz posojilne pogodbe je vsebovana tudi v sodni poravnavi. Učinki morebitnega uspeha s tem delom tožbenega zahtevka tako nikakor ne bi bili takšni, kot meni tožeča stranka v pritožbi, saj bi o terjatvi še vedno obstajal izvršilni naslov v obliki sodne poravnave in že iz tega razloga tožeča stranka ne bi imela pravice od nasprotne stranke zahtevati vrnitev tistega, kar je sama dala oziroma v primeru, če bi narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotovala vrnitvi, ustreznega denarnega nadomestila (104. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).