TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožbi A.A. zoper odločbo Občinske uprave Občine Bohinj št. 329-521/2008 z dne 12. 2. 2008 se ugodi. Navedena odločba se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

2. V ostalem se tožba zavrže.

Turistična taksa je občinska dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave občina uvede ob pogojih iz ZSRT. Načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja je namreč v pristojnosti občin na podlagi 19. člena ZSRT. Da gre za izvirno pristojnost občin na tem področju, kaže tudi določba 2. odstavka 20. člena ZSRT.

Občinam je prepuščena odločitev, ali bodo takso uvedle, ter določitev njene višine v razponu (1. odstavek 26. člena ZSRT), pogoji pa so opredeljeni v 2. odstavku 24. člena ZSRT tako, da ni mogoče govoriti o možnosti arbitrarnega odločanja s strani občine in s tem o kršitvi načela pravne države iz 2. člena Ustave. Določitev pavšalne dajatve za lastnike počitniških hiš in stanovanj ne pomeni kršitve načela enakosti iz 14. člena Ustave. Njihov položaj ni enak položaju turistov in ne položaju stalnih prebivalcev v občini. Ker gre za različne položaje, je na mestu tudi njihova različna (zakonska) obravnava. V primeru pavšalne turistične takse tudi ne gre za dvojno obdavčenje zasebne lastnine, saj zavezanec v skladu z ZSRT s to dajatvijo plača uporabo določenih storitev in ugodnosti, ki se mu zato ob vsakokratni uporabi ne zaračunajo posebej. Očitek, da gre za diskriminacijo, je torej neutemeljen, tak pa je tudi očitek o nesorazmernosti med dajatvijo in povračilom pri plačilu pavšalne turistične takse. Posega v pravico iz 32. člena Ustave tako očitno ni, s tem pa tudi ni neustavnosti določb ZSRT in neustavnosti oziroma nezakonitosti Odloka.