TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje ob delni ugoditvi pritožbi tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožnikom:

a) V. H. skupaj 920.500,00 SIT, b) D. H. 574.000,00 SIT in c) V. H. 574.000,00 SIT, vsem z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.11.1994 dalje, v 15 dneh.

Tožena stranka je dolžna plačati tožnikom skupaj stroške postopka prve stopnje 131.679,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.11.1994 dalje in stroške pritožbenega postopka 30.600,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.1.1998 dalje, v 15 dneh".

V preostalem delu se revizija tožnikov zavrne kot neutemeljena.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožnikom skupaj stroške revizijskega postopka 30.600,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.1.1998 dalje v 15 dneh.

Obravnavano nezgodo je potrebno glede na ugotovljena dejstva obravnavati kot škodni dogodek v železniškem prometu. Za take škodne dogodke odgovarja železnica po načelu objektivne odgovornosti, to je po načelu vzročnosti (173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Železnica pa se lahko, tako kot to velja nasploh za imetnike nevarnih stvari, oprosti odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 177. člena ZOR). Lahko pa se delno oprosti odgovornosti, kadar je za nezgodo delno odgovoren oškodovanec sam (tretji odstavek 177. člena ZOR). Vprašanje preprečljivosti dogodka in v zvezi s tem pričakovanosti dejanja delavcev oziroma oškodovanca, je dejansko vprašanje, ki ga je potrebno ugotoviti v vsakem primeru posebej in z upoštevanjem vseh značilnosti nevarne stvari. Železniški promet je zaradi vožnje po tirih in velike mase železniških kompozicij ter v zvezi s tem zmanjšanih možnosti vrste in oblik ukrepanja v smislu hitrega učinkovanja, na splošno nevaren. Zato je presoja preprečljivosti škodnega dogodka v železniškem prometu podvržena merilu skrajne skrbnosti. Ker po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožena stranka pred premikom vlakovne kompozicije sploh ni preverjala stanja ob tiru št. 3 (kjer je delal pokojni H.) ni mogoče zaključiti, da je ravnala s skrajno skrbnostjo (in da dogodek ni bil preprečljiv). Zato je tožena stranka lahko le delno razbremenjena svoje odgovornosti za sporno škodo.