TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija zoper izpodbijani sklep v tretjem odstavku izreka se zavrže.

V preostalem delu se reviziji ugodi in se izpodbijana sodba v delu prvega odstavka izreka, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožene stranke zoper 5. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, in sodba sodišča prve stopnje v 5. točki izreka, razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizije in odgovora na revizijo se pridrži za končno odločbo.

Zaradi (posebne) narave odškodnine po 118. čl. ZDR se pri odločanju o njej ni mogoče neposredno opreti oziroma uporabiti vseh institutov civilnega (obligacijskega) prava. V prvi vrsti ta odškodnina predstavlja odškodnino za bodočo ocenjeno škodo oziroma neko pravično denarno odškodnino, glede katere bo kriterije morala oblikovati sodna praksa. Odmere odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škode za ta primer si tudi ni mogoče prestavljati brez ustreznega zahtevka po 1. odstavku 118. člena ZDR (in v nadaljevanju ustreznega dokaznega postopka in pravnih zaključkov sodišča) oziroma po 2. odstavku te zakonske določbe brez ustreznih trditev in jasno ter točno ugotovljenih dejstev o neki (bodoči) pravno priznani škodi na premoženjskem in/ali nepremoženjskem področju. Povedano drugače, to za primer odločitve po 2. odstavku 118. člena ZDR pomeni, da sodišče samo, brez upoštevanja načela odprtega sojenja, pri tem nakazanih možnosti odločitve po 2. odstavku 118. člena ZDR, in načela materialnega procesnega vodstva, po katerem bo poskrbelo, da bo tožnik navedel ustrezna dejstva in predlagal dokaze o škodi in njeni višini zaradi odmere odškodnine, ki sploh lahko pride v poštev, v nadaljevanju pa tudi izvedbe dokazov, ne bo imelo podlage za to, da tožniku samo dosodi neko odškodnino.