TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se delno ugodi. Odločba Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije, št. ... z dne 3. 10. 2002 se v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, odpravi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, št. ... z dne 28. 9. 1998 se v izreku pod točkami I/1, I/2, I/5 in I/6 glede obračuna v plačilo naloženih zamudnih obresti odpravi in v tem delu odloči tako, da zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti odločbe do plačila.

V ostalem se tožba zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

 

SRS izboljšav, ki povečujejo bodoče koristi v primerjavi s prej ocenjenimi, primeroma sicer ne našteva. Edina izjema so stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti osnovnega sredstva, ki po SRS 1.6 najprej zmanjšajo do takrat obračunani popravek vrednosti osnovnega sredstva. Določbe SRS o razmejevanju med investicijski vlaganji v opredmetena osnovna sredstva ter vlaganji v tekoče in investicijsko vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev sledijo rešitvam MRS 16 in ne le tistim v točki 24, na katero se sklicuje tožeča stranka. Neposredna uporaba MRS je po določbah 3. poglavja Uvoda k SRS/1993 dopustna le za področja, ki jih noben SRS ne pokriva, saj so sicer MRS, pa tudi rešitve v drugih državah, zlasti v ZDA, kot obvezni okvir upoštevani že pri oblikovanju SRS (2. poglavje Uvoda v SRS/1993). Odločitev je utemeljena tudi v določbi 5. alinee 13. člena ZDDPO, po kateri se med odhodke po tem zakonu rezervacije za kritje možnih izgub ne priznajo. Stališče tožeče stranke, da možnih izgub po tej določbi ni enačiti s pričakovanimi izgubami po SRS 10, ni utemeljeno.