TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornikov obsojenega M.K. se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v obsegu, v katerem je ugodilo pritožbi obsojenčevega zagovornika in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje ter v odločbi o določeni enotni kazni, razveljavi, in v tem obsegu zadeva vrne Višjemu sodišču v Ljubljani v novo odločitev.

Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo, da gre pri ravnanju obsojenca zaradi navideznega idealnega steka le za dve kaznivi dejanji, eno pod točko 1/a in drugo pod točko 1/b izreka, obe v škodo zasebnega tožilca R.K. Tak sklep pa je v direktnem nasprotju z ugotovitvijo, da čast in dobro ime drugega zasebnega tožilca, pravne osebe E.k., z dejanji, prav tako opisanimi pod točko 1/a in 1/b izreka, nista bila prizadeta, ker da je obsojenec ti kaznivi dejanji storil le v škodo R.K. Tak zaključek namreč pomeni, da obsojenčevo ravnanje, kolikor zadeva pravno osebo, sploh nima znakov očitanih kaznivih dejanj in posledično, da za uporabo inštituta navideznega idealnega steka pod točkama 1/a in 1/b ni pravnoteoretične podlage.