TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se delno ugodi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Celje, se v točki I izreka odpravi za znesek obveznosti 195.858,95 EUR s pripadajočimi obrestmi in sicer tako, da se v točkah I/1 do 9 odpravi za dodatno odmerjene prispevke iz in na plače od osnove 351.036,50 EUR v skupnem znesku 134.095,94 EUR s pripadajočimi obrestmi, v točki I/10 izreka odpravi za znesek 140.746,22 EUR s pripadajočimi obrestmi, v točki I/11 pa povečata davčna osnova za znesek 315.932,84 EUR in naložena akontacija dohodnine od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja za 78.983,21 EUR, s pripadajočimi obrestmi od poteka roka za plačilo do 25. 3. 2011.

II. V ostalem se tožba kot neutemeljena zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 531,63 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Na podlagi obsežnih dejanskih ugotovitev sodišče pritrjuje stališču davčnega organa, da je bil glavni namen, ki so ga zasledovali s prenosom opcijskih pravic na družbo v tujini, neplačilo davčnih obveznosti. S pogodbo so torej zasledovali pravne posledice, ki so v nasprotju s prisilnimi (davčnimi) predpisi.

V zvezi s stališčem davčnega organa, da so opcijski upravičenci s prodajo opcij družbi, ki je v izključni lasti opcijskih upravičencev (z lastniškimi deleži, ki so sorazmerni deležu posameznega upravičenca v vseh prenesenih opcijah tako v času prodaje opcij, kot tudi v času, ko je opcije izvršila družba B.), opcije dejansko prodali sami sebi, tožeča stranka vztraja, da je sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča G 4/2004 neutemeljeno. Pri tem se sklicuje na Pravno mnenje o navideznosti prenosa opcij, ki ga je predložila že v davčnem postopku in meni, da pogoji za spregled pravne subjektivitete družbe B. niso izpolnjeni. Stališče davčnega organa je ob ugotovitvi, da je bila družba B. ustanovljena izključno z namenom realizacije delniških opcij in da so nakup opcij z danim kreditom dejansko financirali opcijski upravičenci - prodajalci delniških opcij, po presoji sodišča utemeljeno ne v določbah ZGD o spregledu pravne osebnosti, temveč v določbah drugega odstavka 6. člena ZDavP-2, po katerem se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini.

V zvezi z davčno obravnavo dohodka članov nadzornega sveta Š.Š. in T.T., ki sta ga (kot "vračilo kredita") prejela ob izvršitvi opcijskih upravičenj v letu 2006 (ko je družba B. kupila delnice tožeče stranke), sodišče sledi napotku, da je iz razlogov, ki izhajajo iz 52. in 53. točke obrazložitve sklepa revizijskega sodišča, njune osebne prejemke treba obravnavati kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Pri tem je upoštevalo po toženi stranki predložen obračun dajatev iz naslova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za člana nadzornega sveta Š.Š. in T.T., ki je skladen s podatki upravnih spisov in zakonom o obdavčenju in med strankama nesporen.