Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah

2111. Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah

Na podlagi drugega odstavka 8. člena, drugega odstavka 21. člena, petega odstavka 31. člena, osmega odstavka 32. člena, drugega odstavka 38. člena, sedmega odstavka 39. člena, tretjega odstavka 40. člena, petega in šestega odstavka 43. člena, tretjega odstavka 44. člena in šestega odstavka 77. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo) minister za infrastrukturo izdaja

P R A V I L N I K
o ultralahkih letalnih napravah

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa pojem ultralahkih letalnih naprav in njihovo delitev, pogoje za njihovo uporabo, vzdrževanje in izdelavo, vpis v evidenco ultralahkih letalnih naprav in plovnost ultralahkih letalnih naprav, pogoje za pooblaščenega izvajalca za izvajanje pregledov plovnosti in izdajanje dovoljenj za letenje, oznake in obvestila o omejitvah ultralahkih letalnih naprav, minimalno opremo ultralahkih letalnih naprav, pilota in drugih oseb ter pogoje za usposabljanje, izpite, dovoljenja in pooblastila pilotov ultralahkih letalnih naprav.

(2)

Ta pravilnik se ne uporablja za motorna jadralna padala brez podvozja in motorne jadralne zmaje brez podvozja, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo jadralne zmaje in jadralna padala.

(3)

Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (kodificirano besedilo), (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

2. člen

(pristojni organ)

Pristojni organ za nadzor po tem pravilniku je Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).

3. člen

(pomen izraza in delitev ultralahkih letalnih naprav)

(1)

Ultralahka letalna naprava (v nadaljnjem besedilu: naprava) je zrakoplov posebne kategorije, z motornim pogonom ali brez njega, ki se v zraku krmari okoli dveh ali treh osi z odklonom krmil ali s premikom masnega središča oziroma s kombinacijo obeh in se za njegovo uporabo ne zahteva certifikacija tipa zrakoplova v skladu z mednarodnimi standardi in priporočenimi praksami Mednarodne organizacije civilnega letalstva.

(2)

Naprave so lahko enosedežne ali dvosedežne, s posadko in se delijo na naslednje vrste:

1.

ultralahka motorna letala,

2.

ultralahki helikopterji,

3.

ultralahki giroplani,

4.

motorna jadralna padala s podvozjem,

5.

motorni zmaji s podvozjem (motorna letala, ki se v zraku krmarijo s premikom masnega središča),

6.

ultralahka jadralna letala in ultralahka motorna jadralna letala.

(3)

Med naprave iz prejšnjega odstavka spadajo tudi zrakoplovi, za katere certifikat tipa ali spričevalo o plovnosti oziroma dovoljenje za letenje ni izdano na podlagi Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L št. 212 z dne 22. 8. 2018, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1139/2018/EU) in spadajo v eno od naslednjih kategorij:

1.

motorna letala, ki imajo največ dva sedeža, katerih hitrost, pri kateri se poruši vzgon, ali najmanjša stalna hitrost letenja v pristajalni konfiguraciji ne presega 45 vozlov kalibrirane hitrosti (CAS) in največjo vzletno maso (MTOM), ki ne presega 600 kg za kopensko letalo ali 650 kg, kadar se uporablja kot vodno letalo, vključno s sistemom reševalnega padala, pritrjenim na ogrodje;

2.

helikopterji, ki imajo največ dva sedeža in največjo vzletno maso (MTOM), ki ne presega 600 kg za kopenski helikopter ali 650 kg, kadar se uporablja kot vodni helikopter, vključno s sistemom reševalnega padala, pritrjenim na ogrodje;

3.

jadralna letala in motorna jadralna letala, ki imajo največ dva sedeža in največjo vzletno maso (MTOM), ki ne presega 600 kg;

4.

motorni zmaji s podvozjem, ki imajo največ dva sedeža in največjo vzletno maso (MTOM), ki ne presega:

-

300 kg za kopenski enosed ali 315 kg, če je opremljen s sistemom reševalnega padala, pritrjenim na ogrodje, ali

-

450 kg za kopenski dvosed ali 475 kg, če je opremljen s sistemom reševalnega padala, pritrjenim na ogrodje, ali

-

330 kg za amfibijski ali vodni motorni zmaj enosed s podvozjem ali 345 kg če je opremljen s sistemom reševalnega padala, pritrjenim na ogrodje, ali

-

495 kg za amfibijski ali vodni motorni zmaj dvosed s podvozjem ali 520 kg če je opremljen s sistemom reševalnega padala, pritrjenim na ogrodje, pri čemer je največja vzletna masa amfibijskega ali vodnega motornega zmaja s podvozjem, enoseda ali dvoseda, kadar se uporablja kot vodni motorni zmaj in kot kopenski motorni zmaj, pod obema ustreznima zgornjima mejama MTOM;

5.

motorna jadralna padala s podvozjem, ki imajo največ dva sedeža in največjo vzletno maso (MTOM), ki ne presega:

-

300 kg za kopenski enosed ali 315 kg, če je opremljen s sistemom reševalnega padala, pritrjenim na ogrodje, ali

-

450 kg za kopenski dvosed ali 475 kg, če je opremljen s sistemom reševalnega padala, pritrjenim na ogrodje;

6.

eno- ali dvosedežni giroplani, pri katerih največja dovoljena vzletna masa (MTOM) ne presega 600 kg;

7.

vsi drugi zrakoplovi s posadko, katerih največja lastna masa, vključno z gorivom, ne presega 70 kg.

(4)

Naprava do 120 kg je naprava, katere osnovna masa prazne naprave ne presega 120 kg. Kot osnovna masa prazne naprave se šteje naprava z vsemi sestavnimi deli, ki jih je v napravo vgradil proizvajalec ali izdelovalec pri izdelavi naprave ali vgrajenimi pozneje s tehničnimi spremembami naprave, z vsemi potrebnimi tekočinami za delovanje naprave ter tudi morebitna opcijska oprema, določena ob izdelavi naprave ali pozneje s tehničnimi spremembami naprave. Opcijska oprema naprave je oprema predvidena za vgradnjo v napravo pred letenjem za posamezni namen letenja (misijo). V osnovno maso prazne naprave pa se ne štejejo osebe na krovu, gorivo, tovor v prostoru za prtljago, vgrajeno reševalno padalo do največje mase 15 kg, oprema pilota, na primer prenosne elektronske naprave in morebitni drugi prenosni pripomočki (v nadaljnjem besedilu: naprava do 120 kg).

II. POGOJI ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE NAPRAVE

4. člen

(uporaba naprave)

Naprava se sme uporabljati za letenje, če:

-

je vpisana v evidenco naprav ali register zrakoplovov,

-

izpolnjuje pogoje za varno letenje in ima veljavno dovoljenje za letenje naprave,

-

ima sklenjeno predpisano zavarovanje odgovornosti,

-

ima pilot oziroma oseba, ki upravlja napravo, predpisano licenco in

-

izpolnjuje druge pogoje, določene s pravili letenja.

5. člen

(namen)

(1)

Naprava se sme uporabljati za lastno uporabo, usposabljanje pilotov naprav, dela v zraku in uvodne lete, razen amatersko zgrajena naprava in naprava do 120 kg, ki se smeta uporabljati samo za lastno uporabo.

(2)

Naprava se ne sme uporabljati za prevoz potnikov, blaga ali pošte proti plačilu ali nadomestilu ter za izvajanje specializiranih operacij oziroma dela v zraku, ki jih agencija določi kot specializirane operacije z visokim tveganjem.

5.a člen

(dela v zraku)

(1)

Z napravo se sme izvajati naslednja dela v zraku:

-

fotografiranje, snemanje in oglaševanje iz zraka,

-

vleka jadralnih letal,

-

vleka reklamnih napisov,

-

raztros pepela iz zraka v morje za pogrebne namene,

-

izvajanje letov za znanstveno raziskovanje,

-

letalske operacije za namene pregledov/raziskav, vključno s kartografijo in nadzorom onesnaženja,

-

leti na letalskih prireditvah, vključno s predstavitvenimi in tekmovalnimi leti.

(2)

Dela v zraku se z napravo lahko izvajajo pod pogojem, da priročnik za letenja z napravo določa takšen namen naprave in je naprava ustrezno atestirana za določena dela v zraku, če je to potrebno, v skladu z 18. členom tega pravilnika.

(3)

Za dela v zraku je treba pridobiti dovoljenje agencije. Agencija izda dovoljenje za izvajanje del v zraku za naprave, ki so vpisane v evidenco ultralahkih letalnih naprav, ki jo vodi agencija.

(4)

Dela v zraku lahko izvaja pilot naprave, ki je imetnik veljavnega zdravniškega spričevala razreda 2 ali višje, izdanega v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 311 z dne 25. 11. 2011, str. 1), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/430 z dne 18. marca 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1178/2011 glede izvajanja omejenih privilegijev brez nadzora pred izdajo licence pilota lahkega zrakoplova (UL L št. 75 z dne 19. 3. 2019, str. 66;), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1178/2011/EU).

(5)

Lastnik naprave mora skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, povzročeno potnikom, prtljagi, tovoru in tretjim osebam, ki jo povzroči naprava, registrirana v Republiki Sloveniji, v letu ali na tleh, v skladu z Uredbo (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (UL L št. 138 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 285/2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (UL L št. 87 z dne 7. 4. 2010, str. 19; v nadaljnjem besedilu: Uredba 785/2004/ES), in zakonom, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.

(6)

Na krovu naprave ni dovoljeno prevažati nevarnih snovi.

(7)

Agencija določi natančnejše zahteve, način in postopek izvajanja posamezne vrste del v zraku.

5.b člen

(uvodni leti)

(1)

Naprava se sme uporabljati za izvajanje uvodnih letov, ki pomenijo vsak let za plačilo ali drugo protivrednost, ki vključuje kratko zračno potovanje, ki ga ponuja organizacija za šolanje letenja z namenom, da bi pritegnila nove udeležence. Uvodni leti se opravljajo pod naslednjimi pogoji:

-

let se začne in konča na istem letališču ali vzletišču za motorna letala, helikopterje, giroplane, jadralna letala in motorne zmaje;

-

leti se izvajajo podnevi v skladu s pravili vizualnega letenja (VFR) v vizualnih meteoroloških pogojih (VMC);

-

lete nadzoruje imenovana oseba, odgovorna za njihovo varnost;

-

let izvede učitelj letenja z napravo, ki ima veljavno pooblastilo učitelja letenja iz 40. in 41.a člena tega pravilnika in izpolnjuje pogoje za izvajanje privilegijev iz dovoljenja pilota naprave, določene v 47. členu tega pravilnika;

-

da je lastnik naprave oziroma operator sklenil pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, povzročeno potnikom, prtljagi, tovoru in tretjim osebam, ki jo povzroči naprava, registrirana v Republiki Sloveniji, v letu ali na tleh, v skladu z Uredbo 785/2004/ES;

-

leti se opravljajo kot postranska dejavnost, ki je omejena na 20 odstotkov celotne aktivnosti organizacije za šolanje letenja ali druge registrirane letalske šole, pri čemer 20 odstotkov celotne aktivnosti v tekočem letu pomeni 20 odstotkov glede na število ur naleta v letalski šoli v preteklem letu. Uvodne lete organizacija za šolanje letenja ali druga registrirana letalska šola ne sme izvajati kot svojo glavno dejavnost in z izvajanjem teh letov ne sme ustvarjati dobička;

-

pilot naprave je imetnik veljavnega zdravniškega spričevala razreda 2 ali višje, izdanega v skladu z Uredbo 1178/2011/EU;

-

na krovu naprave ni dovoljeno prevažati nevarnih snovi;

-

da se leti izvajajo v skladu s operativno tehničnimi zahtevami, ki jih določi agencija.

(2)

Za izvajanje uvodnih letov je treba pridobiti dovoljenje agencije. Agencija izda dovoljenje za izvajanje uvodnih letov za naprave, ki so vpisane v evidenco ultralahkih letalnih naprav, ki jo vodi agencija.

6. člen

(letališča in vzletišča)

Naprave vzletajo in pristajajo na letališčih in vzletiščih, ki so primerna za posamezno vrsto naprave v skladu z navodili za uporabo letališča oziroma vzletišča.

7. člen

(pravila letenja, hrup, omejitve)

(1)

Naprava leti v zračnem prostoru Republike Slovenije v skladu s pravili letenja.

(2)

Naprava leti po pravilih vizualnega letenja (VFR). Nočni leti VFR niso dovoljeni.

(3)

Pilot naprave začne let samo, če je na napravi:

a)

zadostna količina goriva ali energije in olja za let na varni višini letenja ob upoštevanju meteoroloških razmer, kakršnega koli elementa, ki vpliva na zmogljivost naprave, morebitnih zamud, ki se pričakujejo med letom, in morebitnih izrednih razmer, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivale na let, in

b)

končna rezerva goriva ali energije:

-

za let do letališča ali vzletišča predvidenega pristanka in nato najmanj še za 30 minut letenja na varni potovalni višini,

-

za letenje po šolskem krogu ob stalni vidljivosti letališča ali vzletišča najmanj še za 10 minut letenja.

(4)

Pilot naprave redno preverja načrtovane rezerve goriva ali energije in ali količina preostalega uporabnega goriva ali energije na letu ni manjša od količine goriva ali energije, ki se zahteva za nadaljevanje leta do vremensko sprejemljivega letališča ali vzletišča ali območja delovanja.

(5)

Naprava lahko leti v nekontroliranem zračnem prostoru razredov G in E, ob upoštevanju omejitev letenja v zračnem prostoru in zahtev glede opremljenosti.

(6)

Glede hrupa, ki ga povzroča motorna naprava iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, uporaba mednarodnih standardov in priporočenih praks Mednarodne organizacije civilnega letalstva navedenih v dokumentu Annex 16 to the Convention on International Civil Aviation, Environmental Protection, Volume I, Aircraft Noise, Seventh Edition, July 2014 (v nadaljnjem besedilu: Annex 16, Volume I) ustvarja domnevo skladnosti z zahtevami tega pravilnika, pri čemer se:

-

za ultralahka motorna letala za uporabo kot kopenska letala, ultralahka motorna jadralna letala, motorna jadralna padala s podvozjem in motorne zmaje s podvozjem, upošteva meritve, opredeljene v poglavju številka 10 dokumenta Annex 16, Volume I, z mejnimi vrednostmi emisij hrupa, kot so opredeljene v točki 10.4.b dokumenta Annex 16, Volume I;

-

za ultralahka motorna letala za uporabo kot vodna letala in ultralahke giroplane, upošteva meritve, opredeljene v poglavju številka 10 dokumenta Annex 16, Volume I, z mejnimi vrednostmi emisij hrupa, kot so opredeljene v točki 10.4.a dokumenta Annex 16, Volume I;

-

za ultralahke helikopterje upošteva meritve, opredeljene v poglavju številka 11 dokumenta Annex 16, Volume I, z mejnimi vrednostmi emisij hrupa, kot so opredeljene v točki 11.4.2. dokumenta Annex 16, Volume I.

(7)

Raven emisije hrupa je treba ugotavljati v naslednjih primerih:

-

v postopku atestiranja naprave ali

-

v postopku odobritve spremembe naprave, ki lahko vpliva na raven emisije hrupa ali

-

v postopku ugotavljanja, če naprava, ki je bila izdelana v tujini izpolnjuje tehnične zahteve, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

(8)

Pilot mora let načrtovati tako, da v primeru odpovedi motorja lahko varno pristane. Letalne in pristajalne lastnosti ultralahkih letalnih naprav so projektirane na način, da je tista odpoved motorja, ki ima za posledico delno ali popolno izgubo moči motorja, sprejemljivo varnostno tveganje. Takšna odpoved je pričakovan dogodek, katerega se mora predvidevati pri načrtovanju letenja.

8. člen

(letenje z napravo v kontroliranem zračnem prostoru)

(1)

Letenje z napravo v kontroliranem zračnem prostoru je prepovedano, razen v primerih iz drugega, tretjega in petega odstavka tega člena.

(2)

Pristojna služba za vodenje zračnega prometa lahko izjemoma dovoli letenje z napravo v kontroliranem zračnem prostoru, če so podane okoliščine, ki štejejo za izredne dogodke med letenjem zrakoplova v skladu s predpisi, ki urejajo pravila o letenju zrakoplovov.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je letenje z napravo v kontroliranem zračnem prostoru dovoljeno, če gre za let:

1.

na letalski prireditvi, in sicer pod pogojem, da je naprava opremljena z ustrezno radijsko postajo;

2.

v CTR letališča, na katerem je letenje z napravami urejeno z odobrenim načinom in pogoji za varno letenje, če je pristajalna hitrost naprave najmanj 38 vozlov in pod pogojem, da je naprava opremljena z ustrezno radijsko postajo in radarskim odzivnikom, pilot pa poseduje pooblastilo za letenje v kontroliranem zračnem prostoru ali licenco zasebnega oziroma športnega pilota (LAPL oziroma PPL) ali licenco višje kategorije, izdano v skladu z Uredbo 1178/2011/EU; radarski odzivnik ni potreben za letenje v coni letališča, če je to predvideno v odobrenih postopkih za varno vzletanje in pristajanje na določenem letališču;

3.

v drugih delih kontroliranega zračnega prostora, če potovalna hitrost naprave presega 76 vozlov in pod pogojem, da je naprava opremljena z ustrezno radijsko postajo in radarskim odzivnikom, če se odzivnik zahteva glede na razred zračnega prostora, pilot pa poseduje pooblastilo za letenje v kontroliranem zračnem prostoru ali licenco zasebnega oziroma športnega pilota (LAPL oziroma PPL) ali licenco višje kategorije, izdano v skladu z Uredbo 1178/2011/EU.

(4)

Če pogoji iz prejšnjega odstavka glede potovalne hitrosti, opremljenosti z radijsko postajo ter radarskim odzivnikom niso izpolnjeni, izvajalec služb zračnega prometa zavrne načrt leta. Izvajalec služb zračnega prometa zavrne načrt leta tudi, če prometni pogoji, pretok zračnega prometa ali obveznosti v zvezi nadzorom zračnega prostora Republike Slovenije in zunanje meje Evropske unije ne omogočajo varne izvedbe leta naprave ali katerega koli drugega zrakoplova.

(5)

Pred izvedbo leta v kontroliranem zračnem prostoru mora pilot naprave pristojni navigacijski službi zračnega prometa predložiti načrt leta. Izvajalec navigacijske službe zračnega prometa načrt leta zavrne in let naprave v kontroliranem zračnem prostoru prepove, če prometne okoliščine v zračnem prostoru nameravanega leta ne zagotavljajo varne izvedbe leta.

(6)

Ne glede na določbe tega člena je šolanje pilotov naprav v kontroliranem zračnem prostoru dovoljeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-

učitelj letenja z napravo ima pooblastilo za letenje v kontroliranem zračnem prostoru oziroma ima najmanj licenco zasebnega oziroma športnega pilota (LAPL oziroma PPL), izdano v skladu z Uredbo 1178/2011/EU, s pooblastilom za vrsto naprave,

-

naprava izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka tega člena,

-

pristojni izvajalec služb zračnega prometa ni zavrnil načrta leta.

9. člen

(ozemeljska veljavnost dovoljenja za letenje naprave in mednarodni leti)

(1)

Dovoljenje za letenje naprave, izdano v skladu s 24. členom tega pravilnika, velja samo za letenje v Republiki Sloveniji.

(2)

Za letenje z napravo v drugo državo je treba pridobiti dovoljenje oziroma soglasje pristojnih organov države, kamor je naprava namenjena, in vsake države, ki jo namerava preleteti.

(3)

Mednarodni let naprave se izvede tako, da se vzlet in pristanek izvedeta le z letališča oziroma na letališče, ki je odprto za mednarodni zračni promet, in v skladu z določbami prejšnjega člena, če se let izvede v kontroliranem zračnem prostoru. Vstop v zračni prostor druge države se opravi v skladu z zahtevami države vstopa, če z mednarodno pogodbo ali dogovorom med pristojnimi navigacijskimi službami zračnega prometa zadevnih držav ni drugače določeno.

(4)

Ne glede na določbe tega člena se lahko let naprave znotraj schengenskih meja začne ali konča na vsakem letališču, ki je namenjeno notranjim letom, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.

10. člen

(letenje tujih naprav)

Tuja naprava lahko leti v slovenskem zračnem prostoru na podlagi načrta leta, v katerega se med opombe napiše kratica UL (ang. ultralight), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

tuja naprava ima dovoljenje za letenje naprave v smislu 24. člena tega pravilnika oziroma drug ustrezen dokument, ki ga je za letenje naprave v drugi državi izdal pristojni organ te države;

2.

pilot tuje naprave ima veljavno dovoljenje pilota za to vrsto naprave in zračni prostor, v katerem namerava leteti, ki ga je izdal pristojni organ države registracije zrakoplova ali ustrezen dokument, s katerim je pristojni organ države registracije zrakoplova priznal dovoljenje pilota naprave, izdano v skladu s tem pravilnikom, ter izpolnjuje zdravstvene pogoje za izvajanje privilegijev tega dovoljenja;

3.

tuja naprava ima potrdilo o sklenjenih obveznih zavarovanjih, ki velja za območje Republike Slovenije;

4.

tuja naprava izpolnjuje pogoje glede jakosti hrupa iz tretjega odstavka 7. člena tega pravilnika;

5.

tuja naprava ima dovoljenje za delo radijske postaje, če je vgrajena v napravo;

6.

tuja naprava in pilot izpolnjujeta pogoje iz 31. do 35. člena tega pravilnika;

7.

tuje dovoljenje pilota naprave mora vsebovati privilegij za radiotelefonijo in jezikovno pooblastilo v angleškem ali slovenskem jeziku.

III. IZDELAVA NAPRAV

11. člen

(vrste izdelave naprav)

Naprave se lahko gradijo amatersko oziroma se proizvajajo serijsko.

12. člen

(amaterska gradnja naprave)

Amatersko zgrajen zrakoplov je zrakoplov, ki ga je vsaj v 51-odstotnem deležu zgradil ljubitelj ali nepridobitno združenje ljubiteljev za svoje namene in brez komercialnih ciljev.

13. člen

(uporaba predpisov o amaterski gradnji zrakoplovov)

Za amatersko gradnjo naprav se uporabljajo predpisi, ki urejajo amatersko gradnjo zrakoplovov.

14. člen

(serijska proizvodnja naprav)

(1)

Serijska proizvodnja naprav je izdelava naprav, njihovih sklopov, delov ali opreme pri pooblaščenem proizvajalcu, ki temelji na atestu tipa naprave.

(2)

Serijska proizvodnja naprav brez atesta tipa naprave iz 15. člena tega pravilnika ni dovoljena.

(3)

Določbe tega člena se ne uporabljajo za naprave do 120 kg.

15. člen

(atest tipa naprave)

(1)

Atest tipa naprave je dokument, s katerim se potrjuje, da tip naprave ustreza zahtevam iz 16. in 17. člena tega pravilnika.

(2)

Atestiranje je postopek, s katerim se ugotovi, ali tip naprave ustreza zahtevam iz 16. in 17. člena tega pravilnika in določbam priročnika za letenje in vzdrževanje naprave, kar se ugotovi s preizkušanjem.

(3)

Preizkušanje iz prejšnjega odstavka sme opravljati oseba, ki je pridobila pooblastilo, ki ga izda agencija, s katerim dokazuje, da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, osebja in operativno-tehničnih postopkov za izvajanje atestiranja, kar opredeli v organizacijskem priročniku. Preizkušanje se opravlja pod nadzorom pooblaščene uradne osebe agencije.

(4)

Glede izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo predpisi iz tretjega odstavka 19. člena tega pravilnika.

(5)

Po uspešno opravljenem atestiranju se izda atest tipa naprave na podlagi:

1.

tehnične dokumentacije o proizvodnji naprave,

2.

izračunov in poročil o preizkusih naprave,

3.

priročnika za letenje in vzdrževanje naprave ter

4.

poročila o opravljenem preizkušanju.

(6)

Atest tipa naprave vsebuje najmanj te podatke: ime in številko atesta tipa naprave, firmo oziroma ime in priimek ter naslov nosilca atesta tipa naprave, tip, model, vrsto, kategorijo in namen uporabe zrakoplova, seznam tehničnih podatkov atesta tipa naprave, pristojni organ izdaje, podpis uradne osebe, pečat ali žig agencije, veljavnost, datum začetne izdaje in datum izdaje.

(7)

Agencija ob prejemu zahtevka za spremembo atesta tipa naprave pred izdajo spremembe preveri skladnost atesta z veljavnimi zahtevami. Ko se pristojni organ prepriča, da so izpolnjene veljavne zahteve, izda spremembo atesta tipa naprave.

(8)

V primeru spremembe nosilca atesta tipa naprave agencija izvede prenos atesta tipa naprave na novega nosilca ob predložitvi dokazila o prenosu lastništva atesta tipa naprave in dokumentacije iz petega odstavka tega člena.

(9)

Za naprave do 120 kg atest tipa naprave ni potreben. Proizvajalec ali izdelovalec pred dobavo kupcu pri organizaciji za ugotavljanje skladnosti, akreditirani v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o zahtevah za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L št. 169 z dne 25. 6. 2019, str. 1), preveri, ali je tip naprave skladen z veljavnimi nacionalnimi tehničnimi zahtevami (certifikacijskimi specifikacijami) glede plovnosti in hrupa.

(10)

Nacionalno potrdilo o odobritvi tipa naprave do 120 kg, ki ga izda država članica Evropske unije ali država pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, je neposredno veljavno in nadomesti preverjanje skladnosti naprave pri organizaciji za ugotavljanje skladnosti iz prejšnjega odstavka.

16. člen

(tehnična dokumentacija o proizvodnji tipa naprave)

(1)

Tehnična dokumentacija o proizvodnji tipa naprave iz prejšnjega člena mora zajemati:

1.

risbo naprave v treh projekcijah, sestavnice glavnih sklopov in posebno zapletenih sklopov ter risbe detajlov, po katerih je mogoče izdelati napravo,

2.

seznam materiala, polizdelkov in izdelkov, iz katerih se izdeluje naprava,

3.

aerodinamični izračun naprave z izračunom stabilnosti in krmarljivosti,

4.

statični izračun naprave z rezultati preizkušanja trdnosti naprave,

5.

izračun mas vseh delov naprave, koristnega tovora, goriva in maziva, mase pilota ter izračun lege masnega središča in največje vzletne mase naprave,

6.

opis tehnoloških postopkov pri proizvodnji.

(2)

Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za naprave do 120 kg.

17. člen

(izračuni in preizkušanja tipa naprave)

(1)

Izračuni in preizkušanja naprave iz 15. in 16. člena tega pravilnika se določijo z odobrenimi tehničnimi zahtevami za izdelavo posamezne vrste naprave, ki jih na predlog proizvajalca predhodno odobri agencija.

(2)

Preizkušanje tipa naprave se opravi po programu preizkušanja na zemlji in v zraku, ki ga na predlog proizvajalca predhodno odobri agencija. Preizkušanje ne sme biti krajše od 30 ur letenja, obsega najmanj 60 vzletov in pristankov in mora vsebovati najmanj:

-

dviganje na višino do zgornje meje zmogljivosti naprave,

-

lete, ki ustrezajo največji avtonomiji leta, skrajšani za 20 minut,

-

lete z največjo in najmanjšo hitrostjo za določene konfiguracije letala (npr. lega podvozja, zakrilc ipd.),

-

lete v pogojih mejnih leg središča težišča letala,

-

lete z največjo vzletno maso.

(4)

Preizkušanje tipa naprave v zraku sme opravljati testni pilot naprave. O preizkušanju proizvajalec vodi dnevnik, vsak preizkus pa posebej dokumentira.

(5)

Po opravljenem preizkušanju na zemlji in opravljenih preizkusnih letih pooblaščena uradna oseba agencije napiše poročilo o sposobnosti naprave v skladu z zahtevami atesta določenega tipa naprave.

(6)

Na podlagi poročila o preizkusih iz prejšnjega odstavka proizvajalec izdela priročnik za letenje in vzdrževanje tipa naprave.

(7)

Določbe tega člena se ne uporabljajo za naprave do 120 kg, pri katerih se ustreznost priročnika za letenje in vzdrževanje potrdi v sklopu preverjanja, ali je tip naprave v skladu z veljavnimi plovnostnimi zahtevami, kot je opredeljeno v devetem odstavku 15. člena tega pravilnika.

18. člen

(priročnik)

Priročnik naprave mora vsebovati podatke in navodila o:

1.

namenu,

2.

masi,

3.

območju dovoljenega premikanja masnega središča,

4.

sposobnostih,

5.

stabilnosti in krmarljivosti,

6.

omejitvah uporabe,

7.

vzdrževanju,

8.

pogonu in njegovem vzdrževanju (ne velja za ultralahka jadralna letala) in

9.

predpoletnem pregledu, sestavljanju, razstavljanju in skladiščenju naprave.

18.a člen

(vzdrževanje)

(1)

Za vzdrževanje naprave je odgovoren lastnik.

(2)

Lastnik se šteje kot kvalificirana oseba za izvedbo vzdrževanja svoje naprave.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek, se kot kvalificirana oseba za izvedbo vzdrževanja naprave šteje tudi:

-

oseba, za katero lastnik oceni, da ima potrebno znanje in izkušnje za izvedbo predpisanega vzdrževanja svoje naprave, kar lastnik opredeli s pisnim pooblastilom,

-

proizvajalec naprave in od proizvajalca pooblaščene osebe za izvajanje vzdrževanja tega tipa naprave,

-

licencirano letalsko tehnično osebje z ratingom primerljivega tipa zrakoplova ali skupine tipov zrakoplovov. V primeru, da licencirano letalsko tehnično osebje dvomi o primerljivosti tipa zrakoplovov ali skupine tipov zrakoplovov, o tem odloči agencija,

-

vzdrževalna organizacija, ki je s strani pristojnih letalskih organov potrjena za vzdrževanje primerljivega tipa zrakoplova ali skupine tipov zrakoplovov. V primeru, da vzdrževalna organizacija dvomi o primerljivosti tipa zrakoplova ali skupine tipov zrakoplova, o tem odloči agencija,

-

v primeru motornih zmajev s podvozjem, katerih proizvajalci niso več aktivni ali od njih pooblaščene osebe za vzdrževanje v Republiki Sloveniji niso več aktivne:

a)

izvedenec za motorne zmaje s podvozjem, ki je fizična oseba z izkušnjami iz načrtovanja, izdelave, vzdrževanja in preizkušanja motornih zmajev s podvozjem, ki jo na predlog Letalske zveze Slovenije imenuje agencija ali

b)

fizična oseba, z najmanj pet letnimi izkušnjami vzdrževanja motornih zmajev s podvozjem, ki jo za vzdrževanje motornih zmajev s podvozjem pooblasti agencija po uspešno opravljenem praktičnem preizkusu znanja pred komisijo, ki jo sestavljajo izvedenec za motorne zmaje s podvozjem iz prejšnje točke, letalski nadzornik agencije in predstavnik Letalske zveze Slovenije.

(4)

Kot kvalificirana oseba za izvedbo servisa, popravila ali obnove motorja naprave se šteje tudi proizvajalec motorja naprave in od proizvajalca pooblaščene osebe za izvajanje vzdrževanja tega tipa motorja.

(5)

Kot kvalificirana oseba za izvedbo servisa, popravila ali obnove propelerja naprave se šteje tudi proizvajalec propelerja naprave in od proizvajalca pooblaščene osebe za izvajanje vzdrževanja tega tipa propelerja.

(6)

Kot kvalificirana oseba za izvedbo servisa, popravila ali obnove komponente naprave se šteje tudi proizvajalec komponente naprave in od proizvajalca pooblaščene osebe za izvajanje vzdrževanja tega tipa komponente.

(7)

Za predpoletni pregled je odgovoren pilot naprave. Pilot naprave se šteje kot kvalificirana oseba za izvedbo predpoletnega pregleda.

(8)

Za naprave so obvezni samo letni pregledi po priročniku za letenje in vzdrževanje naprave, ter v njem predpisane zamenjave komponent z zavrženjem po preteku opredeljene dobe obratovanja, ostali vzdrževalni pregledi po priročniku za letenje in vzdrževanje naprave so priporočeni. Letni pregled naprave se šteje po priročniku za letenje in vzdrževanje predpisan vzdrževalni pregled v obsegu vsaj vzdrževalnega pregleda po 100 urah letenja od predhodnega enakovrednega vzdrževalnega pregleda oziroma od izdelave naprave. Če tak pregled v priročniku za letenje in vzdrževanje ni določen, ga določi agencija. Letni pregled naprave je treba izvesti najmanj enkrat letno.

(9)

Če se priporočil priročnika za letenje in vzdrževanje naprave glede priporočenega vzdrževanja ne upošteva, to ne vpliva na veljavnost dovoljenja za letenje, se pa šteje, da lastnik oziroma pilot, če ni hkrati lastnik, sprejema dejstvo, da se lahko pojavi povečano tveganje odpovedi naprave, motorja ali komponente.

(10)

Za letenje v kontroliranem zračnem prostoru so obvezni tudi predpisani redni kontrolni pregledi navigacijske in komunikacijske opreme naprave s strani licenciranega letalsko tehničnega osebja ustrezno usposobljenega za izvajanje tovrstnih kontrolnih pregledov.

(11)

Lastnik mora v Poročilu o tehničnem pregledu naprave natančno navesti, v kakšnem obsegu izvaja predpisano vzdrževanje naprave in to potrditi s svojim podpisom. Obliko in vsebino Poročila o tehničnem pregledu naprave določi agencija.

(12)

Lastnik naprave mora zagotoviti redno vodenje knjige zrakoplova, ki jo izda agencija. Za rednost vodenja knjige zrakoplova in točnost podatkov je odgovoren lastnik naprave. Knjigo zrakoplova mora lastnik naprave hraniti kot trajno dokumentacijo.

(13)

Na napravi se lahko izvajajo standardne spremembe in standardna popravila, za katere se smiselno uporablja predpise in tehnične zahteve o standardnih spremembah in standardnih popravilih. Ostale spremembe in popravila na napravi se klasificira po predpisih, ki opredeljujejo klasifikacijo sprememb in popravil, izvajajo pa se lahko samo, če je zanje izdelana tehnična dokumentacija iz 16. člena tega pravilnika, ki jo odobri agencija.

Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah

Časovnica