TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi:

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh plačati 122.634,60 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.9.2002 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero do 27.6.2003, od tedaj dalje pa v višini, kot jo predpisuje Zakon o predpisani obrestni meri.

Višji tožbeni zahtevek, torej glede plačila 1.168.820,90 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.9.2002 in glede plačila obresti, višjih od obresti v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, za čas od 1.9.2002 do 27.6.2003 od (prisojenega) zneska 122.634,60 EUR, se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v petnajstih dneh plačati stroške pravdnega postopka v znesku 3.131,23 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 444,96 EUR, v petnajstih dneh po preteku paracijskega roka.

 

V času storitve dejanja veljavna zakonodaja ni predpisovala količine vsebnosti THC-ja v rastlini. Ni pa sporno dejstvo, da vsaka vrsta in zvrst konoplje vsebuje THC-ja. Glede na dejstvo, da takrat veljavni predpisi niso določali, kolikšna količina vsebnosti THC bi bila osnova za ločitev konoplje kot mamila od navadne konoplje, policistom ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, ko so šteli navadno konopljo, ki vsebuje THC-ja za mamilo. Prav tako pa tudi ni mogoče očitati malomarnosti Centru za kriminalistično tehnične preiskave, ker ni določil količine vsebnosti THC-ja v konoplji, saj kot je bilo še rečeno, veljavna zakonodaja ni predpisovala, koliko TH-ja mora biti vsebovano v konoplji, da se šteje za mamilo. Zato dejanje organov za notranje zadeve, ki so zmotno menili, da je prepovedano gojiti vsakršno vrsto konoplje, kot tudi dejanje urada za kriminalistično tehnične preiskave, ki ni določil vsebnosti THC-ja o poslanih vzorcih, po mnenju višjega sodišča, ne moremo označiti za tako neskrbno, da bi bilo protipravno.

Zakon o prekrških (Ur. list RS, št. 25/83 s spremembami in dopolnitvami) v 193. členu določa, da komur je bilo v postopku o prekršku izrečena sankcija, ima pravico do povrnitve škode, ki jo je utrpel zaradi neupravičenega izreka sankcije, če je bila pravnomočna odločba oziroma sodba ali sklep o prekršku spremenjena ali razveljavljena ali postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek ali pa zato, ker so bili podani razlogi, ki izključujejo storilčevo odgovornost za prekršek. Samo, če ne gre za primer po obravnavanem členu Zakona o prekrških, obdolženec pa je zaradi ravnanja uradne osebe vseeno pretrpel določeno škodo, ima možnost uveljaviti odškodnino v pravdnem postopku mimo določb tega poglavja. V konkretnem primeru pa je temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke podan na podlagi citirane določbe 193. člena Zakona o prekrških.