TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

"Pritožbi tožnice se ugodi in se sodbe sodišča druge stopnje spremeni tako, da se ugotovi, da delovno razmerje, sklenjeno s sklepom z dne 10.7.2001, ni prenehalo in da ima tožnica vse pravice iz delovnega razmerja najmanj do 1.9.2003, kar ji je tožena stranka dolžna priznati, v 8 dneh."

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka na prvi stopnji odmerjene v znesku 62.000,00 SIT, v 8. dneh od izdaje sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Po določbi 7. alineje 75. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) preneha pogodba o zaposlitvi v primerih, ki jih določa zakon. Po določbi drugega odstavka 58. člena ZVrt je določeno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za varuhom(injam), ki na dan uveljavitve zakona niso imeli ustrezne izobrazbe. Ker je po ugotovitvah nižjih sodišč, ki jih stranke niti niso izpodbijale, tožnica sklenila delovno razmerje za nedoločen čas s toženo stranko šele 10.7.2001, to pomeni, da jo je tožena stranka sprejela v delovno razmerje za nedoločen čas skoraj pet let po uveljavitvi zakona in to kljub temu, da tožnica ob sprejemu ni izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta pomočnice vzgojiteljice. Zato ji delovno razmerje ni moglo prenehati iz razloga po drugem odstavku 58. člena ZVrt po 7. alineji 75. člena ZDR. Je pa v sklepu o sklenitvi delovnega razmerja bil tožnici postavljen pogoj, da mora tožnica doseči ustrezno izobrazbo, ki jo določa ZVrt do 1.9.2003. Ta rok sicer ni povsem skladen z določbami ZVrt, ki predpisuje, do kdaj morajo delavci (ki so v delovnem razmerju ob uveljavitvi zakona) izpolniti izobrazbene pogoje, ki jih predpisuje zakon, vsekakor pa tako določen rok tako toženo stranko kot tudi tožnico zavezuje. Vendar pa v sklepu o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas z dne 10. julija 2001 postavljen pogoj ne pomeni, da bi zaradi njega tožnici lahko delovno razmerje prenehalo po določbi 75. člena ZDR in ob uporabi drugega odstavka 58. člena ZVrt, ampak bi morala tožena stranka v tem primeru pogodbo o zaposlitvi odpovedati iz drugega razloga, česar pa ni storila.