TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se delno spremeni

in sicer tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za zamudne obresti od

zneska 100.000,00 SIT za čas od 28.5.2001 do 31.12.2001. V preostalem

delu pa se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v

nespremenjenem in izpodbijanem delu.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Sodišče je ugotovilo, je tožnik utrpel strah, ki je porušil njegovo

duševno ravnotežje za dalj časa glede na to, da je obstajala možnost,

da bo zaradi mokrega mostu in nasproti prečno drsečega vozila, tožnik

skupaj z družino padel v reko. Gre nedvomno za okoliščine, ki tudi

objektivno utemeljujejo nastanek strahu pri tožniku in ki so

povzročile tudi dalj časa trajajoče porušenje psihičnega ravnovesja.

Strah je čustvo, ki se sproži pod vplivom zunanjih okoliščin in

pomeni izraz človekove negotovosti pred neznanim. Zato tudi ni

pomembno, kakšna je bila v konkretnem primeru hitrost vozil kot tudi

ne ali se je na koncu tožnikovo vozilo vendarle le dotaknilo ograje

in ni zgrmelo v reko. Bistveno je, da je tožnik ob nastanku v naprej

nedvomno nepričakovane situacije in hipnem nenadzorovanem premikanju

vozila proti robu mostu oziroma mostni ograji pomislil, da bo vozilo

zgrmelo v reko in v zvezi s tem nedvomno čutil hud strah zaradi

možnosti nastanka najhujšega izzida trčenja v konkretnem primeru, kot

izhaja iz njegovih izpovedb, povzetih v izpodbijani sodbi.