TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožnik je pri podaji prošnje sam izpostavil, da v Bosni in Hercegovini ni imel težav, in da je razlog, da so z družino odšli iz izvorne države, zdravljenje njegove hčerke in posledično boljši življenjski pogoji za celotno družino, na osebnem razgovoru pa je dodal, da je bil napaden leta 2009 in da ga je zaradi tega strah pred vrnitvijo, saj ga v izvorni državi celo čaka usmrtitev, saj se v Bosni in Hercegovini ubijajo že celo za 50 EUR, še posebej pa so izpostavljeni Romi. Tožnik je dogodek iz leta 2009 na kratko opisal šele na osebnem razgovoru, pri podaji prošnje pa ga niti ni omenil in je celo trdil, da v Bosni in Hercegovini ni bil nikoli ogrožen, da se je ta enkratni dogodek zgodil leta 2009, torej dve leti pred tem, preden je tožnik zapustil izvorno državo, da se mu tisti dve leti v njegovi državi ni nič več zgodilo, da se ni zatekel po pomoč k policiji in se na tak način poskušal zaščititi. Prvo tožnik v konkretnem primeru ni izkazal, da mu država, politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne nuditi zaščite oziroma mu zaščite nočejo nuditi, ter da se dogodek iz leta 2009 ne more šteti za dejanje preteklega preganjanja, pa čeprav naj bi se zgodil v povezavi z njegovo narodnostjo, saj gre za dogodek, ki očitno ni imel pomembnejšega vpliva na njegovo življenje, saj je prvo tožnik po tem dogodku še dve leti nadaljeval z življenjem v Bosni in Hercegovini, kar pa ne dosega intenzivnosti standarda preganjanja, kot ga določata Ženevska konvencija in ZMZ-1. V Bosni in Hercegovini se nedvomno dogajajo premiki na bolje glede romske populacije, prav tako tožnika tudi ne izpolnjujeta pogojev za priznanje subsidiarne oblike zaščite.

Otrok skladno s 6. členom Zakona o državljanstvu Bosne in Hercegovine pridobi državljanstvo BiH na podlagi porekla, katerega oba starša sta bila državljana BiH v času rojstva otroka, ne glede na kraj njegovega rojstva.