TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1197/2004 z dne 9. 2. 2005 se razveljavi in se zadeva vrne Višjemu sodišču v Kopru v novo odločanje, pri čemer se zadeva dodeli drugemu senatu.

Iz ustavne pravice do nepristranskosti sojenja izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Slednje lahko sodišče doseže s tem, ko odloči o zahtevi stranke za izločitev sodnika (bodisi tej zahtevi ugodi ali jo zavrne). Zakon o pravdnem postopku (ZPP) sicer res omogoča, da v primeru, ko gre za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP, sodnik, čigar izločitev je predlagana, lahko nadaljuje z opravljanjem pravdnih dejanj (74. člen ZPP). Vendar to ne pomeni, da lahko sodnik sodeluje pri izdaji končne odločbe. Po oceni Ustavnega sodišča je edina ustavno skladna razlaga določbe 74. člena ZPP ta, da mora biti o predlogu stranke za izločitev sodnika odločeno najkasneje do izdaje končne odločbe v konkretni zadevi. V primeru naknadne zavrnitve predloga za izločitev sodnika (tj. po izdaji končne odločbe) je videz nepristranskosti sojenja v tolikšni meri okrnjen, da ga tudi z naknadno odločitvijo o predlogu za izločitev ni mogoče ponovno vzpostaviti. V obravnavani zadevi gre prav za tak primer. Z naknadno odločitvijo o predlogu za izločitev višje sodnice ni (bilo) mogoče zagotoviti videza nepristranskosti sojenja, kar pomeni, da sodišče v konkretnem primeru ni zadostilo zahtevam, ki zanj izhajajo iz ustavne pravice do nepristranskega sojenja.