• PREDPIS

Zakon o podjetjih (ZPod)

OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 77-1021/1988, stran 1941 DATUM OBJAVE: 31.12.1988

SFRJ 77-1021/1988

1021. Zakon o podjetjih (ZPod)
Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O PODJETJIH
Razglaša se zakon o podjetjih, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 29. decembra 1988.
P št. 906
Beograd, 29. decembra 1988
Predsednik Predsedstva SFRJ:
Raif Dizdarević l. r.
Podpredsednik Skupščine SFRJ:
Spasoje Medenica l. r.
Z A K O N
O PODJETJIH

PRVI DEL

UVODNE DOLOČBE

1. člen

Delovna organizacija, ki opravlja gospodarsko dejavnost, je ekonomska in poslovna celota, ki se ustanovi in posluje kot podjetje.
Podjetje je pravna oseba, ki je nosilka pravic in obveznosti v pravnem prometu glede vseh sredstev, s katerimi razpolaga in jih uporablja, opravlja gospodarsko dejavnost zaradi pridobivanja dohodka oziroma dobička s prodajo proizvodov in storitev na trgu in je odgovorna za svoje poslovanje.
Z gospodarsko dejavnostjo so po tem zakonu mišljeni proizvodnja in promet blaga ter opravljanje storitev na trgu, ki jih določa zvezni predpis o klasifikaciji dejavnosti.

2. člen

Podjetje lahko posluje s sredstvi v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu: družbeno podjetje), s sredstvi v zadružni lastnini (v nadaljnjem besedilu: zadružno podjetje), s sredstvi v družbeni lastnini, zadružni lastnini in sredstvi, ki so lastnina domačih fizičnih in civilnih pravnih oseb ter tujih oseb (v nadaljnjem besedilu: mešano podjetje), ter s sredstvi, ki so lastnina domačih fizičnih in civilnih pravnih oseb ter tujih oseb (v nadaljnjem besedilu: zasebno podjetje).
Podjetja iz prvega odstavka tega člena imajo na trgu enak položaj, pravice in odgovornosti.
Podjetja iz prvega odstavka tega člena morajo poslovati v skladu z zakonom, dobrimi poslovnimi običaji in poslovno moralo.

3. člen

Delavci upravljajo poslovanje družbenega podjetja.
Poslovanje mešanega podjetja upravljajo delavci družbenega podjetja, ki je vložilo sredstva, v sorazmerju v višino vloženih sredstev, delavci mešanega podjetja v skladu s pogodbo o ustanovitvi in lastniki sredstev v sorazmerju z višino vloženih sredstev.
Delavci v zasebnem podjetju sodelujejo pri upravljanju poslovanja tega podjetja na podlagi svojega dela v skladu s kolektivno pogodbo.

4. člen

Delavci uresničujejo svoje samoupravne pravice v družbenem podjetju v skladu s tem zakonom in statutom podjetja.
Delavci uresničujejo svoje samoupravne pravice v mešanem podjetju v zasebnem podjetju v skladu s tem zakonom, statutom omenjenih podjetij in kolektivno pogodbo.

5. člen

Zveza sindikatov Jugoslavije ter ustrezne gospodarske zbornice sodelujejo pri sklenitvi kolektivne pogodbe o pravicah in obveznostih delavcev ter ustanoviteljev mešanih in zasebnih podjetij, na podlagi katerih se ugotavljajo pravice do sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb ter druge pravice iz dela in po delu v omenjenih podjetjih.

DRUGI DEL

I. POGLAVJE - DRUŽBENO PODJETJE

1. Ustanovitev družbenega podjetja

6. člen

Družbeno podjetje lahko ustanovijo druga družbena podjetja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge družbene pravne osebe, družbenopolitična skupnost pa, če je opravljanje določene gospodarske dejavnosti nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ter za delo podjetij ter drugih organizacij in skupnosti na določenem območju ali če je to nujno za delo organov te družbenopolitične skupnosti.
Družbeno podjetje lahko ustanovijo pod pogoji in na način, predpisan z zakonom, delovni ljudje in občani zaradi uveljavljanja pravice do dela in drugih svojih interesov.
Družbeno podjetje lahko v skladu z zakonom ustanovijo tudi civilne pravne osebe ter družbene organizacije.

7. člen

Ustanovitelj zagotovi sredstva, ki so potrebna za ustanovitev in začetek dela družbenega podjetja, in sprejme akt o ustanovitvi.
Ustanovitelj prevzame riziko za poslovanje podjetja do višine zagotovljenih sredstev, danih za ustanovitev družbenega podjetja.

8. člen

Akt o ustanovitvi družbenega podjetja sprejme delavski svet, ustrezen organ upravljanja ustanovitelja oziroma ustanovitelji.

9. člen

Z aktom o ustanovitvi družbenega podjetja se določijo:

1)

ime ustanovitelja;

2)

firma in sedež družbenega podjetja;

3)

dejavnost družbenega podjetja;

4)

znesek sredstev za ustanovitev in začetek dela družbenega podjetja ter način njihove zagotovitve;

5)

pravice in obveznosti ustanovitelja glede opravljanja dejavnosti, zaradi katere je podjetje ustanovljeno, upravljanja, udeležbe pri dobičku, prevzemanja rizika in povračila sredstev;

6)

oseba, ki bo opravljala zadeve začasnega poslovodnega organa, ter njena pooblastila;

7)

pravice in obveznosti družbenega podjetja, ki se ustanavlja, do ustanovitelja;

8)

pogoji in način za sklenitev in prenehanje delovnega razmerja ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz tega razmerja v času ustanavljanja podjetja;

9)

rok za sprejetje statuta in izvolitev poslovodnega organa in organov upravljanja;

10)

druge medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in podjetja, ki se ustanavlja.
Z aktom o ustanovitvi se ne sme omejiti samostojnost družbenega podjetja in vplivati na njegov neenakopraven položaj glede na druga podjetja in se ne smejo omejiti samoupravne pravice delavcev.
Če se družbeno podjetje ustanavlja za določen čas oziroma za izvršitev določenega posla, se z aktom o ustanovitvi določi čas, za katerega se ustanavlja, oziroma posel, ki ga mora podjetje opraviti.

10. člen

Če družbeno podjetje ustanovi več ustanoviteljev, uredijo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s pogodbo, ki jo sklenejo v pisni obliki.

11. člen

Z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register pridobi družbeno podjetje pravno in opravilno sposobnost.

12. člen

Javni razpis za imenovanje poslovodnega organa podjetja je treba razpisati najpozneje v 30 dneh po vpisu družbenega podjetja v sodni register.

2. Notranje organiziranje in statusne spremembe družbenega podjetja

13. člen

Delavci v družbenem podjetju odločajo o organiziranju temeljne organizacije združenega dela ali druge oblike notranjega organiziranja pod pogoji in po postopku, določenimi s statutom podjetja.
Delavci v družbenem podjetju odločajo v odvisnosti od narave delovnega procesa in delovnih pogojev o svojem delovnem organiziranju v skladu s samoupravnim splošnim aktom.
S statutom podjetja se lahko določi, da ima del podjetja določene pravice in obveznosti v pravnem prometu.
Deli podjetja iz tretjega odstavka tega člena nimajo lastnosti pravne osebe.

14. člen

Sklep o delitvi družbenega podjetja, izločitvi dela podjetja, spajanju ali pripojitvi družbenega podjetja ali njegovega dela k drugemu podjetju in sklep o prenehanju dela podjetja se sprejme v skladu s statutom.
Družbena podjetja, ki so nastala z delitvijo družbenih podjetij, in družbeno podjetje, ki je nastalo s spajanjem družbenih podjetij, so odgovorna za obveznosti podjetij, ki so prenehala. Podjetje, h kateremu se je pripojilo drugo podjetje, je odgovorno za obveznosti podjetja, ki je s tem prenehalo.
Družbeno podjetje, ki se mu je pripojil del, ki se je izločil iz drugega družbenega podjetja, ali ki je nastalo z izločitvijo dela družbenega podjetja, je solidarno neomejeno odgovorno za obveznosti podjetja, iz katerega se je del izločil, ki so nastale do vpisa izločitve v sodni register.
Medsebojna razmerja podjetij, v katerih se opravijo statusne spremembe, se uredijo s pogodbo.

3. Posebne oblike in združevanje družbenega podjetja

1) Skupno podjetje

15. člen

Družbena podjetja lahko ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov skupno družbeno podjetje (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje).
Kadar družbena podjetja ustanovijo skupno podjetje, imajo pravico na tej podlagi skupaj in enakopravno z delavci skupnega podjetja v sorazmerju z vloženimi sredstvi upravljati posle skupnega podjetja in odločati o ustvarjenem dobičku.

16. člen

Delavci skupnega podjetja upravljajo skupno podjetje na podlagi svojega dela in imajo pravico do dela dobička.
Način, oblike in pogoji uresničevanja pravic iz prvega odstavka tega člena se uredijo s statutom skupnega podjetja.

17. člen

S pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja se uredijo medsebojna razmerja ustanoviteljev.
Pogodba iz prvega odstavka tega člena mora biti sklenjena v pisni obliki, z njo pa se v sorazmerju z vloženimi sredstvi ustanoviteljev in na podlagi dela uredijo razmerja glede razporejanja ustvarjenega dobička, obveznosti in odgovornosti pri skupnem riziku, načina skupnega upravljanja ter druga vprašanja, ki so pomembna za skupno poslovanje.
Statut in drugi samoupravni splošni akti skupnega podjetja morajo biti v skladu z aktom o ustanovitvi.

18. člen

V skupnem podjetju se lahko oblikuje tudi skupni organ upravljanja.
Z aktom o ustanovitvi se lahko kot skupni organ predvidi delavski svet.
Skupni organ upravljanja skupnega podjetja upravlja posle, spremlja uresničevanje ciljev gospodarjenja s skupnimi sredstvi, odloča o uporabi teh sredstev, odloča o delitvi ustvarjenega dohodka oziroma dobička, sprejema ukrepe za izpolnjevanje prevzetih obveznosti in izvršuje druge pravice in dolžnosti v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom skupnega podjetja.
V aktu o ustanovitvi se določijo sestava, izvolitev in način dela skupnega organa upravljanja.
Člani skupnega organa upravljanja glasujejo na podlagi pooblastil iz akta o ustanovitvi.

19. člen

Skupno podjetje brez soglasja ustanoviteljev ne sme spremeniti dejavnosti niti opraviti statusnih sprememb, če se s tem spreminja namen vloženih sredstev ter otežuje ali onemogoča izpolnitev prevzetih obveznosti.
Skupni organ upravljanja skupnega podjetja odloči, ali obstajajo pogoji za spremembo statusa skupnega podjetja v smislu prvega odstavka tega člena.

2) Posebna družbena podjetja (javna podjetja)

20. člen

Družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko ustanovijo posebna družbena podjetja za proizvodnjo in promet določenih proizvodov in za opravljanje storitev, ki so nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih podjetij na določenem območju ali če je to nujno za delo organov zadevne družbenopolitične skupnosti (infrastruktura, komunalne dejavnosti, dobrine splošnega pomena ipd.).
Sredstva za ustanovitev posebnega družbenega podjetja zagotovijo ustanovitelji.
Z aktom o ustanovitvi se natančneje določi dejavnost, ki jo opravlja posebno družbeno podjetje, pogoji, pod katerimi se opravljata proizvodnja in promet proizvodov oziroma izvajajo storitve, pravice in obveznosti ustanoviteljev pri upravljanju posebnega družbenega podjetja, način oblikovanja cen proizvodov in storitev posebnega družbenega podjetja idr.

21. člen

V posebnem družbenem podjetju se oblikuje nadzorni odbor.
Nadzorni odbor imenuje in razrešuje ustanovitelj, razen članov tega odbora, ki jih imenuje in razrešuje delavski svet posebnega družbenega podjetja.
Za člane nadzornega odbora lahko ustanovitelj imenuje tudi osebe, ki niso delavci v posebnem družbenem podjetju.

22. člen

Člani nadzornega odbora se volijo za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni za člane tega odbora.
Vsak član nadzornega odbora ima en glas.
Sklepi nadzornega odbora se sprejemajo z večino glasov njegovih članov.
Član nadzornega odbora, ki se ne strinja s sklepom, lahko ločeno poda svoje mnenje.

23. člen

Nadzorni odbor mora:

1)

nadzirati poslovanje, pregledati letno poročilo, letni obračun in predlog za delitev dobička;

2)

o ugotovitvah nadzora pisno obvestiti delavski svet posebnega družbenega podjetja in ustrezen organ podjetja ter pri tem opozoriti na morebitne opustitve delavskega sveta, direktorja oziroma predsednika in članov poslovodnega odbora in drugih oseb.

24. člen

Določbe tega zakona o družbenem podjetju se uporabljajo tudi za posebno družbeno podjetje.

25. člen

Določbe tega zakona o družbenem podjetju se uporabljajo tudi za podjetja, ki kot enotni tehnološki sistemi opravljajo dejavnosti na področju elektrogospodarstva, železniškega prometa in poštno- telefonsko-telegrafskega prometa, če z zveznim zakonom ni določeno drugače.

3) Združeno podjetje

26. člen

Dve družbeni podjetji ali več družbenih podjetij ter delovne organizacije, ki opravljajo družbeno dejavnost za potrebe gospodarske dejavnosti, lahko ustanovijo združeno podjetje.
Združeno podjetje se ustanovi s pogodbo.
Združeno podjetje nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu s skupnimi interesi, določenimi s pogodbo o ustanovitvi.
Družbeno podjetje v združenem podjetju zadrži lastnost pravne osebe s pravicami in obveznostmi v pravnem prometu, določenimi s statutom združenega podjetja, v skladu s pogodbo.

27. člen

Sklep o sklenitvi pogodbe sprejme delavski svet družbenega podjetja.
Pogodba o ustanovitvi združenega podjetja vsebuje določbe: o firmi, sedežu, dejavnosti oziroma poslih, ki jih opravlja združeno podjetje, o pravicah, obveznostih in odgovornostih podjetij v združenem podjetju v pravnem prometu, o organih upravljanja, poslovodnem organu in drugih organih združenega podjetja, o medsebojnih razmerjih podjetij v združenem podjetju ter druge določbe, ki so pomembne za uresničevanje dejavnosti oziroma poslov združenega podjetja.
K združenemu podjetju lahko pristopijo druga družbena podjetja, mešana podjetja, zadružna podjetja, pogodbena podjetja, zasebna podjetja in delovne organizacije, ki opravljajo družbeno dejavnost.
V statutu združenega podjetja se lahko določi, da je za pripojitev drugega družbenega podjetja k združenemu podjetju potrebno soglasje delavskega sveta združenega podjetja.

28. člen

Združeno podjetje je ustanovljeno, ko je sprejet statut, izvoljen delavski svet in imenovan vršilec dolžnosti poslovodnega organa.

29. člen

Določbe tega zakona o družbenem podjetju se uporabljajo tudi za združeno podjetje.

4) Sestavljeno podjetje

30. člen

Dve ali več podjetij in drugih oblik družbenih podjetij se lahko združi v sestavljeno podjetje.
V sestavljeno podjetje se lahko združijo tudi mešano podjetje, pogodbeno podjetje, združeno podjetje, zasebno podjetje, zadruga in delovna organizacija, ki opravlja družbeno dejavnost (znanstvena idr.).
Podjetja, zadruge in organizacije iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko združijo v dve ali več sestavljenih podjetij v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v sestavljeno podjetje.
Podjetje, ki se združi v sestavljeno podjetje, ohrani lastnost pravne osebe v pravnem prometu.

31. člen

Sestavljeno podjetje nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun združenih podjetij ali v svojem imenu in za njihov račun, v svojem imenu in za svoj račun v skladu s statutom sestavljenega podjetja.

32. člen

Sestavljeno podjetje se ustanovi:

1)

s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno podjetje;

2)

z izvolitvijo delavskega sveta oziroma po položaju in funkciji njemu ustreznega organa upravljanja;

3)

z imenovanjem vršilca dolžnosti poslovodnega organa.
Sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno podjetje sprejme delavski svet podjetja, ki se združuje, oziroma ustrezen organ upravljanja organizacije, ki se združuje.

33. člen

Samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno podjetje vsebuje določbe: o firmi, sedežu, dejavnosti, ki jih za združeno podjetje opravlja sestavljeno podjetje, ciljih združevanja, načinu nastopanja v pravnem prometu, pravicah, obveznostih in odgovornostih združenih podjetij za prevzete obveznosti sestavljenega podjetja, o organih upravljanja, poslovodnem organu in drugih organih, o medsebojnih razmerjih združenih podjetij, o pravicah in obveznostih delavcev, ki opravljajo posle skupnega pomena, in o obliki njihovega organiziranja ter druge določbe, ki so pomembne za uresničevanje ciljev združevanja in poslovanja sestavljenega podjetja.
Po sklenitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno podjetje, najpozneje pa v šestih mesecih po njegovi sklenitvi, sprejmejo delavci združenih podjetij statut sestavljenega podjetja.

34. člen

Organ upravljanja sestavljenega podjetja mora v 30 dneh po vpisu ustanovitve sestavljenega podjetja v sodni register razpisati javni razpis za imenovanje poslovodnega organa sestavljenega podjetja.

5) Druge oblike združevanja podjetij

35. člen

Podjetja, zadruge in organizacije združenega dela, ki opravljajo družbeno dejavnost, se lahko združujejo v skupnosti podjetij, v poslovna združenja in druge oblike združevanja. Te oblike združevanja imajo lastnost družbene pravne osebe.
V skupnosti in združenja iz prvega odstavka tega člena se lahko združijo tudi mešano podjetje, pogodbeno podjetje, zasebno podjetje, zadružno podjetje in delovna organizacija, ki opravlja družbene dejavnosti.
Združevanje v skupnosti in združenja iz prvega odstavka tega člena se opravi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi.
Sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združitvi sprejme delavski svet podjetja, ki se združuje.

6) Družbeno podjetje na delnice

36. člen

Če družbeno podjetje pri ustanovitvi ali za potrebe svojega poslovanja zbira sredstva z izdajanjem delnic drugim družbenim podjetjem, se ustanovi ali posluje kot družbeno podjetje na delnice.
Za organe upravljanja družbenega podjetja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na organe upravljanja v mešanem podjetju.

7) Opravljanje bančnih ali podobnih poslov v sestavljenih oblikah združevanja podjetij

37. člen

V združenem podjetju, sestavljenem podjetju in drugi obliki združevanja podjetij se lahko organizira opravljanje bančnih ali podobnih poslov v skladu s statutom.
Za opravljanje poslov iz prvega odstavka tega člena se lahko ustanovi skupna finančna organizacija, ki ima lahko lastnost pravne osebe, kar se določi s pogodbo o ustanovitvi oziroma s samoupravnim sporazumom.
Posli iz prvega odstavka tega člena se opravljajo samo za potrebe združenih podjetij.

4. Združevanje sredstev zaradi skupnega poslovanja

38. člen

Družbeno podjetje lahko združi sredstva v družbeno podjetje zaradi skupnega poslovanja.
Kadar družbeno podjetje združi sredstva v družbeno podjetje, ima pravice in obveznosti ustanovitelja iz 5. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona.

39. člen

Delavci družbenega podjetja, ki so združili sredstva, sodelujejo pri upravljanju podjetja, v katero so vložili sredstva, in imajo pravico do dela dobička v sorazmerju z vloženimi sredstvi.
Način, oblike in pogoji uveljavljanja pravic iz prvega odstavka tega člena se uredijo s pogodbo o združitvi.

40. člen

Tuje osebe smejo vlagati sredstva v družbeno podjetje pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja tuja vlaganja.

41. člen

Če se sredstva združijo v družbeno podjetje, se lahko v pogodbi predvidijo spremembe, ki bodo opravljene v tem družbenem podjetju, ter spremembe glede notranje organizacije in poslovanja ter drugih pravic in obveznosti, določenih s statutom.
Podjetje, ki uporablja pri svojem poslovanju združena oziroma vložena sredstva, brez soglasja vlagateljev ne sme spremeniti dejavnosti in ne opraviti statusnih sprememb, če se s tem spremeni namen združenih oziroma vloženih sredstev, otežuje ali onemogoča izpolnjevanje prevzetih obveznosti do vlagateljev, dokler se ne vrnejo vložena sredstva, če s pogodbo o združitvi oziroma vlaganju ni drugače določeno.

42. člen

Določbe 17., 18. in 19. člena tega zakona se nanašajo tudi na podjetja, v katera so vložila sredstva druga podjetja.

5. Zbiranje in vlaganje sredstev občanov

43. člen

Družbeno podjetje lahko zbira sredstva občanov.
Občani lahko vlagajo stvari, denarna sredstva in materialne pravice v družbeno podjetje.
S sredstvi iz prvega odstavka tega člena so mišljena denarna sredstva, oprema in nadomestni deli, zemljišče, gozdovi, nasadi, inventar, poslovni prostor in materialne pravice (v nadaljnjem besedilu: sredstva).

44. člen

Za sredstva, ki jih družbeno podjetje zbere od občanov, imajo občani pravico do vračila njihove vrednosti in do nadomestila za njihovo uporabo v obliki obresti oziroma druge ugodnosti v skladu s pogodbo.
Če občani obdržijo lastninsko pravico na sredstvih, ki so jih vložili v družbeno podjetje v znesku, večjem od polovice celotnih sredstev družbenega podjetja, in če imajo pravico do upravljanja, lahko podjetje nadaljuje s poslovanjem kot mešano podjetje.
O spremembi statusa družbenega podjetja v mešano podjetje odločajo delavci in občani iz drugega odstavka tega člena.
Občani, ki so vložili sredstva v družbeno podjetje, prevzamejo skupni riziko ter imajo pravico do vračila vrednosti teh sredstev in do nadomestila za njihovo uporabo v odvisnosti od rezultatov poslovanja družbenega podjetja.
Občani, ki so vložili sredstva v družbeno podjetje, imajo pravico, da so obveščeni o rezultatih uporabe vloženih sredstev in da sodelujejo pri odločanju o določenih poslih v zvezi z uporabo teh sredstev v sorazmerju z vloženimi sredstvi v skladu s pogodbo o vlaganju.

45. člen

Sklep o načinu in pogojih za zbiranje oziroma vlaganje sredstev občanov sprejme delavski svet.
Medsebojne pravice in obveznosti družbenega podjetja in občanov se uredijo s pisno pogodbo.

6. Uresničevanje samoupravljanja, upravljanje, kontrola in odgovornost

1) Odločanje delavcev

46. člen

Delavci uresničujejo samoupravljanje z osebnim izjavljanjem, po delegatih v delavskem svetu in s kontrolo dela organov in služb v družbenem podjetju.
Delavci v družbenem podjetju z osebnim izjavljanjem odločajo na referendumu, na zborih delavcev, s podpisovanjem oziroma dajanjem posebnih pisnih izjav in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, določenimi s statutom.
O vseh vprašanjih, o katerih se odloča na referendumu, je treba zagotoviti predhodno obravnavo na način, določen s statutom.
S katero obliko odločanja iz drugega odstavka tega člena se uresničujejo posamezne pravice delavcev, se določi v statutu družbenega podjetja.
Delavci odločajo na referendumu o statutu družbenega podjetja.

2) Delavski svet

47. člen

Delavski svet oziroma po položaju in funkciji njemu ustrezen organ je organ upravljanja družbenega podjetja.
Delegate v delavski svet izvolijo delavci s tajnim glasovanjem.
Delegati v delavskem svetu ne smejo biti izvoljeni za več kot dve leti.
Nihče ne sme biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v isti delavski svet.

48. člen

V družbenem podjetju z manj kot 50 delavci se ne oblikuje delavski svet, njegovo funkcijo pa opravljajo vsi delavci.

49. člen

Delavski svet določa predlog statuta družbenega podjetja in drugih samoupravnih splošnih aktov, sprejema samoupravne splošne akte, razen tistih, za katere je s statutom določeno, da jih sprejemajo delavci z osebnim izjavljanjem, določa organizacijo družbenega podjetja, sprejema delovni program in razvojni plan podjetja, določa temelje poslovne politike, imenuje in razrešuje poslovodne in izvršilne organe ter usmerja, kontrolira in ocenjuje njihovo delo, odloča o delitvi dobička in obravnava predloge sindikata v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic delavcev in njihovega materialnega položaja, sklepa samoupravne sporazume in pogodbe, za katere je to določeno s statutom družbenega podjetja, ter opravlja druge zadeve, določene s statutom podjetja.

50. člen

Delavski svet odloča z večino glasov svojih članov, če za odločanje o posameznih vprašanjih s statutom družbenega podjetja ni določena druga kvalificirana večina.

51. člen

V statutu družbenega podjetja je lahko predvideno oblikovanje enega ali več izvršilnih organov delavskega sveta, katerim se lahko zaupajo določene izvršilne funkcije, in so lahko določeni tudi njihovo delovno področje, odgovornost delavskemu svetu in druga vprašanja, pomembna za njihovo delo.

52. člen

Kadar delavski svet družbenega podjetja oceni, da so nastale v delu podjetja motnje pri poslovanju ali da del podjetja ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko odloči, da bo sprejel proti temu delu ukrepe, določene s statutom.

3) Poslovodni organ

53. člen

Poslovodni organ v družbenem podjetju je lahko individualni (v nadaljnjem besedilu: direktor) ali kolegijski (v nadaljnjem besedilu: poslovodni odbor).
Če obstaja v družbenem podjetju poslovodni odbor, je lahko v statutu podjetja predvideno, da opravljajo člani tega odbora poleg svojih pravic in dolžnosti tudi druga dela in delovne naloge v podjetju.
Mandat direktorja oziroma predsednika in članov poslovodnega odbora traja največ štiri leta. Po poteku mandata je lahko ista oseba znova imenovana za direktorja oziroma predsednika ali člana poslovodnega odbora.

54. člen

Delavski svet družbenega podjetja imenuje na predlog razpisne komisije, sestavljene iz delavcev družbenega podjetja, direktorja oziroma predsednika in člane poslovodnega odbora na podlagi javnega razpisa.
S statutom družbenega podjetja se določijo pogoji za imenovanje direktorja oziroma predsednika in članov poslovodnega odbora.
Sestava in način dela razpisne komisije ter rok za predlaganje kandidatov se določijo s sklepom delavskega sveta v skladu s statutom družbenega podjetja.
Če delavski svet družbenega podjetja nobenega izmed predlaganih kandidatov ne imenuje za direktorja oziroma predsednika ali člana poslovodnega odbora, se razpis ponovi.

55. člen

O sklepu v zvezi z razpisom iz 54. člena tega zakona so udeleženci razpisa obveščeni najpozneje v osmih dneh po njegovem sprejetju.
Vsak udeleženec razpisa lahko v osmih dneh po prejemu obvestila vloži zoper sklep delavskega sveta zahtevo za začetek postopka pred pristojnim sodiščem.

56. člen

Če direktor oziroma predsednik poslovodnega odbora družbenega podjetja ni imenovan, imenuje delavski svet družbenega podjetja vršilca dolžnosti brez razpisa.
Vršilec dolžnosti ima vse pravice in dolžnosti direktorja oziroma predsednika poslovodnega odbora.
Vršilec dolžnosti sme opravljati to funkcijo do imenovanja direktorja oziroma predsednika poslovodnega odbora, najdlje pa leto dni od svojega imenovanja.

57. člen

Direktor oziroma poslovodni odbor družbenega podjetja organizira in vodi delovni proces in poslovanje družbenega podjetja, samostojno odloča, zastopa družbeno podjetje nasproti tretjim osebam in je odgovoren za zakonitost dela družbenega podjetja.
Direktor oziroma poslovodni odbor pri uresničevanju obveznosti glede vodenja družbenega podjetja iz prvega odstavka tega člena predlaga temelje poslovne politike, delovni program in razvojni plan in sprejema ukrepe za njuno izvajanje, izvršuje sklepe delavskega sveta in delavcev, sprejete z osebnim izjavljanjem, predlaga organizacijo družbenega podjetja, predlaga imenovanje in razreševanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam, daje poročilo o rezultatih poslovanja podjetja po periodičnem poročilu in letnem obračunu ter opravlja druge zadeve, določene z zakonom, statutom in drugim samoupravnim splošnim aktom podjetja.
Če vodi družbeno podjetje poslovodni odbor, se v statutu podjetja določi, katere pravice in dolžnosti iz drugega odstavka tega člena opravlja predsednik poslovodnega odbora.

58. člen

Direktor oziroma poslovodni odbor družbenega podjetja je razrešen tudi pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če delavci ne sprejmejo poročila o rezultatih poslovanja družbenega podjetja po letnem obračunu, delavski svet pa ugotovi, da je odgovoren za nedoseganje poslovnih rezultatov podjetja.
O poročilu iz prvega odstavka tega člena se delavci izjavijo na način in pod pogoji, določenimi s statutom podjetja.
Direktor oziroma poslovodni odbor družbenega podjetja je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je bil imenovan:

1)

na lastno zahtevo;

2)

če so bile zaradi izvajanja sklepa ali akta, ki ga je predlagal, kršene pravice delavcev ali družbena lastnina ter če je bila po njegovi krivdi povzročena škoda družbeni skupnosti;

3)

v drugih primerih, določenih z zakonom ali statutom družbenega podjetja.
Direktor oziroma poslovodni organ sestavljenega podjetja ali druge oblike združevanja je ne glede na prvi odstavek tega člena razrešen tudi pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če poročila o rezultatih poslovanja po letnem obračunu ne sprejme delavski svet sestavljenega podjetja ali po položaju in funkciji njemu ustrezen organ upravljanja druge oblike združevanja.

59. člen

Za direktorja, predsednika in člana poslovodnega odbora družbenega podjetja ne sme biti imenovana oseba, pa tudi ne sme opravljati zadev iz njegovega delovnega področja, če je naklepno storila kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti države, zoper gospodarstvo, zoper pravice do samoupravljanja, zoper družbeno lastnino ali zoper uradno dolžnost, za katero je bila obsojena na nepogojno kazen zapora.
Na osebo, ki je naklepno storila drugo kaznivo dejanje, razen kaznivih dejanj iz prvega odstavka tega člena, se nanašajo prepovedi iz omenjenega odstavka, če je bila za tako kaznivo dejanje obsojena na nepogojno kazen zapora najmanj treh let.
Za direktorja, predsednika in člane poslovodnega odbora podjetja ne sme biti imenovana oseba, ki je bila razrešena te dolžnosti pred potekom časa, za katerega je bila imenovana, razen če ni bila razrešena na lastno zahtevo, niti oseba, ki je opravljala to funkcijo v podjetju, ki je prenehalo zaradi stečaja.
Prepoved za osebo iz prvega odstavka tega člena traja deset let, za osebo iz drugega odstavka tega člena pet let po prestani, odpuščeni ali zastarani kazni, prepoved za osebo iz tretjega odstavka tega člena pa pet let od dneva razrešitve.

60. člen

Če so direktor, predsednik in član poslovodnega odbora družbenega podjetja razrešeni, ni pa bilo razlogov za njihovo razrešitev ali ni bil izveden postopek, predpisan z zakonom, statutom oziroma samoupravnim splošnim aktom, se določbe o varstvu pravic delavcev, s katerimi se urejajo delovna razmerja, uporabljajo tudi za direktorja, predsednika in člane poslovodnega odbora družbenega podjetja.
Če v primeru iz prvega odstavka tega člena pristojno sodišče odloči, da mora biti direktor, predsednik ali član poslovodnega odbora družbenega podjetja vrnjen na dolžnost, ki jo je opravljal pred razrešitvijo, nanjo pa je bila imenovana druga oseba, bo s sklepom delavskega sveta razporejen k drugim delom oziroma delovnim nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, če pa s samoupravnim splošnim aktom ta dela oziroma naloge niso določene, bo razporejen k drugim ustreznim delom oziroma delovnim nalogam.
V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko direktor, predsednik ali član poslovodnega odbora družbenega podjetja pred pristojnim sodiščem zahteva odškodnino najpozneje v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodne odločbe.

61. člen

Določbe tega zakona o poslovodnem odboru družbenega podjetja, ki se nanašajo na način imenovanja in razrešitve, oblikovanje razpisne komisije, objavo razpisa in določitev predloga za imenovanje, na določitev kandidatov, nastop dolžnosti poslovodnega odbora, varstvo pravic udeležencev razpisa, način imenovanja direktorja, predsednika in članov poslovodnega odbora, vršilca dolžnosti direktorja, na prepoved opravljanja funkcije, mandat in ponovno imenovanje, omejitev izvolitve v delavski svet in sodelovanje v tem svetu, na odgovornost za zakonitost dela, varstvo pravic, razrešitev pred potekom časa in začetek postopka za razrešitev, se uporabljajo tudi za poslovodni odbor drugih oblik združevanja družbenih podjetij.

62. člen

Sklepi samoupravnega in poslovodnega organa sestavljenega podjetja, ki se nanašajo na posle, ki jih za združena podjetja opravlja sestavljeno podjetje, so obvezni za samoupravne in poslovodne organe združenih podjetij in se neposredno izvajajo na način, določen s statutom sestavljenega podjetja.

4) Samoupravni splošni akti družbenega podjetja

63. člen

Samoupravni splošni akti družbenega podjetja so statut in drugi samoupravni splošni akti, ki urejajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose delavcev v družbenem podjetju (pravilnik, sklep, ki na splošen način ureja določena vprašanja, in poslovnik).

64. člen

Statut je temeljni samoupravni splošni akt družbenega podjetja. Drugi samoupravni splošni akti družbenega podjetja ne smejo biti v nasprotju s statutom.

65. člen

Statut družbenega podjetja vsebuje določbe: o firmi in sedežu; o zastopanju in predstavljanju; o dejavnosti in poslih v okviru dejavnosti, ki se opravljajo v delih družbenega podjetja; o planiranju dela in razvoja; o načinu razporejanja dobička; o sestavi, izvolitvi, odpoklicu in delovnem področju delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa ter o njuni odgovornosti; o poslovodnem organu, njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih; o drugih organih podjetja, pravicah in obveznostih delegatov v delavskem svetu ter njihovi odgovornosti; o odgovornosti družbenega podjetja za obveznosti njegovih delov, ki so pooblaščeni nastopati v pravnem prometu, ter o pooblastilih za posamezne dele, da nastopajo v pravnem prometu; o reševanju sporov (z arbitražo) ali druge oblike za reševanje sporov med deli družbenega podjetja; o pogojih in postopku izločitve posameznih delov družbenega podjetja iz njegove sestave; o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti; o varstvu in zboljševanju človekovega okolja; o načinu sodelovanja s sindikatom ter druge določbe, pomembne za delo in poslovanje celotnega družbenega podjetja in njegovih delov ter za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v družbenem podjetju.
V statutu družbenega podjetja se določi, kateri drugi samoupravni splošni akti se sprejmejo in kako se sprejmejo.
Družbeno podjetje mora zagotoviti, da so vsi samoupravni splošni akti dostopni vsakemu delavcu.