TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj v celoti glasi:

"I. Nasprotni udeleženec je dolžan od vložitve predloga dne 21. 12. 2023 dalje, namesto dosedanje valorizirane preživnine za mld. predlagateljico v višini 1.043,11 EUR, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, IV P 53/2016 z dne 31. 5. 2016 na znesek v višini 800 EUR mesečno, plačevati zvišano preživnino v znesku 2.000,00 EUR mesečno.

II. Do izdaje sklepa sodišča druge stopnje zapadle obveznosti je dolžan nasprotni udeleženec poravnati v roku 15 dni od prejema sklepa, v bodoče dospevajoče preživninske obroke pa je dolžan nakazovati najkasneje do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec na osebni račun zakonite zastopnice predlagateljice, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, pri čemer se tako določena preživnina valorizira 1x letno v skladu s sklepom Vlade RS o valorizaciji preživnin in obvestilom pristojnega Centra za socialno delo.

III. V presežku, nad zahtevanimi 2.000,00 EUR preživnine, se predlog zavrne.

IV. Udeleženca krijeta sama svoje stroške nastale pred sodiščem prve stopnje."

II. Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

V predmetni zadevi gre za določanje preživnine pri tako imenovanih nadstandardnih preživninskih potrebah otroka in na drugi strani za nadstandardne zmožnosti staršev, vendar pa v konkretnem postopku ni ugotovljeno, da bi visoka preživnina bila ml. otroku v škodo oz. da bi bila omejitev preživnine otroku v korist.

Sodišče prve stopnje, ki je potrebe otroka ocenjevalo z matematično natančnostjo (kar je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso) je spregledalo, da ne gre za potrebe običajne osnovnošolke (realne in krajevno običajne), ampak za nadstandarne potrebe mladostnice (tako glede vseh obšolskih dejavnosti kot tudi glede oblačil in obutve ter preživljanja dopustov), ki jih oba starša zmoreta kriti in ki sta jih (res da takrat še majhnega otroka) bila sposobna omogočiti in ki jih sedaj v pretežni meri omogoča mati predlagateljice.

Sodišče druge stopnje ne vidi razloga, zakaj bi se standard otroka, zaradi razveze oz. razpada življenjske skupnosti moral poslabšati, še posebej, ker starša več kot zmoreta zadovoljevati potrebe otroka.